Projektni natečaji naročnikom omogočajo, da predvsem na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov pridobijo več različnih idejnih rešitev oz. predlogov, izmed katerih najprimernejšega izbere posebna žirija. ZJN-3 določa pravila, katerih namen je zagotoviti, da bodo temeljna načela javnega naročanja spoštovana tudi v natečajnih postopkih. Posebna pravila o natečajih, ki jih morajo upoštevati naročniki, pa so določena tudi v Zakonu o graditvi objektov in na njegovi podlagi sprejetem Pravilniku o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov.
Natečaj morajo v primerih, ki so določeni v tretjem odstavku 100. člena ZJN-3, obvezno izvesti naročniki (organi Republike Slovenije, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava), kadar izvajajo javno naročilo storitev projektiranja novih objektov v javni rabi in kadar izvajajo javno naročilo storitev priprave strokovnih podlag za potrebe prostorskega načrtovanja. Natečaj lahko izvedejo bodisi kot del postopka za oddajo javnega naročila storitev ali gradenj bodisi kot samostojen postopek. Če ga izvedejo kot samostojen postopek, lahko kasneje storitve, ki so povezane z izidom natečaja (npr. izdelava projektne dokumentacije), oddajo zmagovalcu natečaja v postopku s pogajanji brez predhodne objave (četrti odstavek 46. člena ZJN-3). Če je zmagovalcev več, morajo biti k sodelovanju v postopku povabljeni vsi. Postopek s pogajanji brez predhodne objave je po izvedenem natečaju mogoče izvesti le, če naročnik to vnaprej napove v obvestilu o natečaju.
Pri izvedbi natečajev lahko naročnik predvidi plačilo nagrad udeležencem natečaja. ZJN-3 ne določa več omejitev, ki jih je v zvezi z izplačili nagrad določal ZJN-2. Na enak način pa določa, da mora naročnik honorarje, plačljive provizije in druge oblike plačil upoštevati pri določanju ocenjene vrednosti projektnih natečajev. ZJN-3 v 100. členu določa podrobnejša pravila, ki jih mora naročnik upoštevati pri določanju ocenjenih vrednosti natečajev. Če naročnik projektni natečaj izvede kot del postopka za oddajo javnega naročila storitev ali gradenj, mora seveda upoštevati vrednost celotne storitve ali gradnje, temu pa mora prišteti še vse morebitne nagrade ali plačila udeležencem. Kadar naročnik izvede samostojen postopek, mora upoštevati skupni znesek nagrad in plačil udeležencem. Če v primeru samostojnega natečajnega postopka napove kasnejšo oddajo storitev v postopku s pogajanji brez predhodne objave, mora pri ocenjeni vrednosti natečaja upoštevati tudi vrednost storitev, ki jih bo oddal kasneje.
Za izvedbo natečaja naročnik uporabi običajne postopke, ki jih pozna ZJN-3, z upoštevanjem posebnih določb, ki veljajo le za natečaje (gre zlasti za določbe, ki se nanašajo na ocenjevanje in žirijo). Naročnik mora v postopku seveda spoštovati temeljna načela javnega naročanja (nediskriminacija, zagotavljanje konkurence itd.), število udeležencev pa lahko omeji le z vnaprej določenimi in nediskriminatornimi pogoji za sodelovanje. Na začetku postopka mora objaviti namero o izvedbi natečaja, in sicer z objavo obvestila o projektnem natečaju, na koncu postopka pa objavi tudi rezultate natečaja. Teh ni dolžan objaviti, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona, če bi bilo v nasprotju z javnim interesom ali če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom javnega ali zasebnega podjetja ali bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med ponudniki storitev.
Posebnost natečajnega postopka je, da natečajnih predlogov ni mogoče ocenjevati na enak način in z enakimi merili, kot veljajo za druge predmete naročila. Tudi v tem primeru morajo biti seveda merila vnaprej navedena v obvestilu o natečaju, vendar pa je vsaj del meril, ki se nanašajo na estetske vidike rešitev, praviloma stvar subjektivne presoje. Ocenjevanje na podlagi meril zato izvede posebna žirija, ki mora zagotoviti strokovno in neodvisno ocenjevanje natečajnih predlogov. To naj bi bilo doseženo z zahtevami, da mora biti žirija sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja, da mora imeti vsaj polovica članov žirije enakovredno strokovno usposobljenost, kot se zahteva od udeležencev natečaja, in da mora biti žirija pri svojih odločitvah samostojna. Žirija mora pri ocenjevanju predlogov uporabiti izključno merila, ki so navedena v obvestilu o natečaju. Predloge ocenjuje tako, da je zagotovljena anonimnost udeležencev natečaja. Člani žirije torej vse do svoje odločitve ne smejo biti seznanjeni z identiteto udeležencev. Ocenjevanje mora biti natančno dokumentirano in strokovno utemeljeno. V poročilu komisije mora biti evidentirana prednostna razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta, vpisane morajo biti vse opombe članov žirije in vse točke, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev. Če žirija med ocenjevanjem od udeležencev zahteva pojasnila različnih vidikov projektov (tudi v tem primeru mora biti seveda zagotovljena njihova anonimnost), mora sestaviti tudi zapisnik o dialogu.
