Sicer pa se bodo po novem v postopku pravnega varstva presojale le kršitve, ki bistveno vplivajo na oddajo javnega naročila, ne pa tudi tiste kršitve, ki bi lahko le potencialno vplivale na oddajo javnega naročila, pa takega dejanskega vpliva niso imele ali ga niti ne morejo imeti. Kdaj gre za bistveno kršitev, je odvisno od dejanskega stanja, saj bo treba dokazati, da je kršitev vplivala na naročnikovo odločitev glede dopustnosti ponudbe. Da bi se preprečilo podvajanje očitkov v postopku pravnega varstva, zakon določa, da v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih vlagatelj zahtevka za revizijo ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so vlagatelju bile ali pa bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen, če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev. Ne glede na to pa ta določba ne rešuje problema, ko Državna revizijska komisija, čeprav bi morala že v »prvi reviziji« odločiti o vseh očitanih kršitvah, tega ni storila.

Vsekakor pa je bistvena novost zakona v tem, da bo morala Državna revizijska komisija razpisati ustno obravnavo, če jo bosta predlagala tako vlagatelj zahtevka za revizijo, kot tudi naročnik. Prav tako bo Državna revizijska komisija morala zahtevek za revizijo obravnavati prednostno, če bo ocenjena vrednost javnega naročila enaka ali nad 10 milijonov EUR, ne glede na vir financiranja. V primeru, ko bo Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, pa bo moral naročnik novo odločitev sprejeti v 30 dneh od prejema njenega sklepa.

Novela zakona sicer prestavlja rok, po katerem bo obvezna uporaba portala eRevizija iz 29. 12. 2019 na 1. 1. 2021.¹ Sicer pa zakon določa, da če portal eRevizija zaradi tehničnih težav ne deluje, se lahko informacije ali dokumenti vložijo pisno neposredno pri naslovniku ali po pošti, priporočeno s povratnico, najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po izteku roka. V enakem roku se v tem primeru lahko vložijo tudi elektronsko, če ima naslovnik na voljo informacijski sistem za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. Kljub temu pa lahko pošiljatelj po ponovni vzpostavitvi portala vlogo, ki je zaradi nedelovanja le tega ni mogel posredovati, naknadno pošlje še prek portala. Zakon pa natančno določa tudi podatke, ki se lahko obdelujejo zaradi portala eRevizija.

Zakon na novo določa, da zoper odločitev Državne revizijske komisije ni pritožbe. Po novem pa lahko tako vlagatelj zahtevka za revizijo, izbrani ponudnik kot tudi naročnik, v roku 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije, vloži tožbo na Upravno sodišče (upravni spor). S tožbo se lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti odločitve Državne revizijske komisije (ugotovitvena tožba). V upravnem sporu bo odločalo Upravno sodišče v Ljubljani, s čimer se zagotavlja specializacijo in enotnost odločanja. Upravni spor ne bo zadržal izvršljivosti odločitve Državne revizijske komisije, Upravno sodišče pa bo o tožbi moralo odločiti v roku 90 dni od prejema le te. Zoper sodbo Upravnega sodišča pritožba ni dopustna. Če bo tožnik v upravnem sporu, poleg ugotovitvenega zahtevka, postavil še zahtevek za povrnitev škode bo sodišče odločilo o ugotovitvenem zahtevku, tožnika pa napotilo, naj zahtevek za povrnitev škode uveljavlja v pravdi. Za upravni spor je treba plačati takso po tabeli 6.1 taksne tarife, pomnožene s količnikom 30, taksna tarifa za postopek o predlogu za dopustitev revizije pa znaša eno tretjine takse, ki je določena za postopek o reviziji, pomnoženo s količnikom 30. Če sodišče dopusti revizijo, se taksa, plačana za postopek o predlogu za dopustitev revizije, všteje v takso za postopek revizije.

Tožbe na Upravno sodišče pa še vedno ne bo mogoče vložiti, če:

• se javno naročilo, ki je predmet odločitve, oddaja po postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi;
• je bil zahtevek za revizijo vložen zoper vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo.

Vložitev tožbe pa ne bo ustavila postopkov, saj zakon določa, da se ne glede na sprožen upravni spor šteje, da je odločitev o oddaji javnega naročila postala pravnomočna z dnem sprejema odločitve Državne revizijske komisije.

Ne glede na navedeno se določbe zakona, ki se nanašajo na upravni spor, začnejo uporabljati šele 1. januarja 2021. V zakonu je tudi izrecno določeno, da zoper odločitev Državne revizijske komisije, ki je vročena pred začetkom, to je 1. januarjem 2021, upravni spor ni dovoljen.

Novela zakona posega tudi v sestavo Državne revizijske komisije, saj bo po novem ta 7-članska (predsednik in 6 članov). Pogoji za člane so zaostreni, saj se po novem zahteva še starost 35 let in 9 let izkušenj s področja javnega naročanja. Bistveno pa je, da bo usposobljenost in primernost kandidatov presojal Sodni svet. S tem se nedvomno zagotavlja večja neodvisnost članov in predsednika Državne revizijske komisije. Sicer pa novela zakona določa še postopke imenovanja predsednika in članov Državne revizijske komisije, določa, kdaj nastopijo funkcijo in postopek prenehanja ter razrešitve. Istočasno pa tudi, da oseba, ki je bila razrešena po določbah, ne more ponovno kandidirati za imenovanje na funkcijo po tem zakonu.

Vsi postopki (predrevizijski in revizijski), ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih. Novela zakona začne veljati 19. decembra 2019 (petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS).