Varnost, zdravje, okolje

15. decembra 2011 je začel veljati novi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varnosti strojev. V skladu z Direktivo o varnosti strojev in Pravilnika o varnosti strojev mora proizvajalec pri načrtovanju stroja pripraviti tehnično dokumentacijo, izvesti postopke ugotavljanja skladnosti, izdat izjavo o skladnosti in stroj označiti z oznako CE.

Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljevanju direktiva) je bila sprejeta konec leta 2008 na podlagi Tematske strategije o preprečevanju nastajanja in recikliranja odpadkov. Osnovno sporočilo tematske strategije in direktive je, da so odpadki vir surovin, zato je postavljen temeljni okoljski cilj, da EU postane družba recikliranja. Z Uredbe o odpadkih to sporočilo prenašamo v slovenski pravni red.

1. Splošne določbe

1. člen

(Namen)

Za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu ter ohranjanje premoženja delodajalec sprejema ta pravilnik o prepovedi dela pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc (nadalje: pravilnik).

2. člen

(Vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc, ureja postopek ugotavljanja kršitev te prepovedi, predvideva ukrepe postopanja ob ugotovljenih kršitvah in določa sankcije za primere ugotovljenih kršitev.

Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/10) določa osnovo za obračun okoljske dajatve, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja, obveznost plačevanja, plačnike in prejemnike okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih. Okoljska dajatev plačuje za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja komunalnih odpadkov ali odpadkov, ki niso komunalni, na odlagališču za inertne, nenevarne ali nevarne odpadke.

Okoljska dajatev se ne plačuje za odpadke, ki se uporabijo za prekrivanje odlagališča v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

Najprej izvedemo oceno stanja in potreb – ugotavljamo in ocenjujemo potrebe posameznikov v zvezi z zdravjem in vire, ki so nam na voljo (financiranje, sponzorstvo, čas, ljudje, oprema, gradiva …). Oceno trenutnega stanja v podjetju lahko naredimo na podlagi spremljanja zdravstvenega stanja zaposlenih (poročila o preventivnih zdravstvenih pregledih, bolniškem dopustu, poškodbah pri delu, invalidnosti …) ali s priložnostnimi anketami, ki jih pripravimo prav v ta namen (ocena obremenitev na delu, ocena zdravstvenega stanja, življenjskega sloga …). Treba je tudi prebuditi zavest o zdravstvenih težavah in njihovem ekonomskem vplivu v samem podjetju. V projektu je treba postaviti prioritete (ne moremo vsega narediti naenkrat).

Preventivni ukrepi varstva pred požarom se začnejo že pri načrtovanju objekta. V sklopu projektne dokumentacije mora biti za zahtevnejše objekte izdelana študija požarne varnosti, za manj zahtevne pa zasnova požarne varnosti. Pred predajo objekta mora biti izpolnjen izkaz požarne varnosti objekta. To je tabelarični obrazec z navedbo zahtev iz študije oziroma zasnove požarne varnosti in potrditvijo izdelovalca te študije, da so predvideni ukrepi iz študije oziroma zasnove tudi izvedeni.

Kdaj ni potrebno izdelati oceno odloženih odpadkov?

V skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS, št. 61/11) ocene odpadkov ni treba izdelati za: 

• odpadke istega imetnika, če njihova celotna odložena količina v obdobju zaporednih štirih mesecev ne presega 200 kg in je na podlagi razpoložljivih podatkov o odpadkih in njihovega vizualnega pregleda mogoče izključiti njihovo onesnaženost z nevarnimi snovmi; 
• odpadke istega imetnika, če njihova celotna odložena količina v enem letu ne presega 15 ton in imetnik pred začetkom dostavljanja odpadkov pisno potrdi, da ta količina v dovoljenem obdobju ne bo prekoračena in da odpadki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi in je delež biološko razgradljivih sestavin manjši od pet odstotkov, pri čemer morajo biti vrsta, izvor in kraj nastanka vsake pošiljke v celoti znani; 
• komunalna odpadka, ki se razvrščata v klasifikacijski številki 20 02 02 in 20 03 03 iz klasifikacijskega seznama odpadkov; 
• odpadke, ki nastajajo pri raziskovanju, izkoriščanju, obdelavi ali skladiščenju mineralnih surovin ali kot posledica obratovanja kamnolomov, če so odloženi na mestu nastanka, in 
• gradbene odpadke, ki vsebujejo azbest, in trdno vezane azbestne odpadke.
  

Predvidoma v mesecu novembru 2011 bo sprejeta nova Uredba za ravnanje z odpadki, medtem ko je bilo samo to leto sprejetih vsaj šest novih uredb in njihovih sprememb.

Gre za temeljno obliko odškodninske odgovornosti. Delodajalec je, enako kot drugi povzročitelji škodnega primera, krivdno odškodninsko odgovoren, kadar so izpolnjene vse splošne predpostavke neposlovne odškodninske odgovornosti: protipravnost ravnanja, škoda, vzročna zveza in krivda.

Na prvem mestu se navaja protipravnost ravnanja delodajalca (škodljivo dejstvo). To je ravnanje, ki je v nasprotju z veljavnimi predpisi. Protipravno ravnanje je lahko tako aktivno ravnanje kot tudi opustitve. Z vidika varstva pri delu pridejo v poštev zlasti opustitve. Delodajalčevo ravnanje se označuje za protipravno, če opusti ukrepe varstva pri delu, ki mu jih nalaga zakonodaja. Možna pa so tudi protipravna aktivna ravnanja delodajalca. Pojavijo se lahko v najrazličnejših oblikah, od dejanj delodajalca v nasprotju s predpisi o varstvu pri delu (npr. zavestna postavitev ovir v delovnem okolju, ki tja ne sodijo, pri čemer je bilo delovno okolje prej urejeno v skladu s predpisi) pa do vseh drugih možnih oblik protipravnega delovanja (npr. fizična poškodba, ki jo delavcu v času dela povzroči drug delavec, za katerega odgovarja delodajalec). Vendar zadnji primeri presegajo okvir tega dela, saj niso pogojeni z odnosom delavec – delodajalec.