– ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti,
– ekonomski in finančni položaj ter
– tehnično in strokovno sposobnost.

V skladu z  desetim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik v dokumentaciji  v zvezi z oddajo javnega naročila [2] od ponudnikov okviru ugotavljanja tehnične in strokovne usposobljenosti zahteva, da navedejo ključno tehnično osebje ter predložijo dokazila o njihovi izobrazbi in strokovni usposobljenosti. Te zahteve pa morajo biti upoštevajoč drugi odstavek 76. člena ZJN-3, povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Seveda pa je naročnik pri oddaji javnega naročila vezan še na druga temeljna načela javnega naročanja.

V obravnavani zadevi je naročnik kot pogoj določil[3], da mora ponudnik že v ponudbi navesti (imenovati) vodjo gradnje, za katerega mora med drugim izkazati, da aktivno govori slovenski jezik.

Glede na to, da ZPPPK[4] določa, da mora oseba, ki v Republiki Sloveniji opravlja reguliran poklic[5], znati slovenski jezik, in ker sta funkciji vodje del oz. pooblaščenega inženirja regulirana poklica, je Državna revizijska komisija odločila, da zahteva naročnika po znanju slovenskega jezika ni nezakonita. Pri tem je obrazložila, da »Za takšno zahtevo zato ni mogoče ugotoviti, da bi bila nezakonita ali nepovezana s predmetom naročila, kar toliko bolj velja ob upoštevanju dejstva, da je vodja gradnje ključen kader izvajalca pri gradnji, ki odgovarja za skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, zaradi česar je komunikacija med vodjem gradnje in pooblaščenimi osebami naročnika vsekakor zelo pomembna.»

V nadaljevanju pa je Državna revizijska komisija presojala ali je sporna zahteva nesorazmerna zato, ker je naročnik zahteval, da jo mora ponudnik izpolniti že ob oddaji ponudbe, ne pa morda šele kasneje, neposredno pred začetkom izvajanja del. Pri tem je odločila, da »naročnik krši ZJN-3 s tem, ko v okviru ugotavljanja kadrovske sposobnosti zahteva, da ponudniki, ki za vodjo gradnje imenujejo osebo, ki ni državljan Republike Slovenije in ki zahtevane formalne izobrazbe ni pridobila v Republiki Sloveniji, že v trenutku predložitve ponudbe predložijo dokazilo o znanju slovenskega jezika. Po stališču Dkom gre v tem primeru za diskriminacijo, saj so ponudniki, ki za vodjo gradnje imenujejo osebo, ki ni državljan Republike Slovenije in ki zahtevane formalne izobrazbe ni pridobila v Republiki Sloveniji, v neenakopravnem položaju glede na ostale ponudnike, ker morajo pri oblikovanju delovne skupine za izvedbo naročila izpolniti dodatne zahteve in sprožiti dodatne postopke pridobivanja dokazil, ki niso v celoti odvisni od njih, kar lahko onemogoči pravočasno oddajo ponudbe. Poleg tega so taki ponudniki dolžni pridobivati dodatna dokazila in nositi dodatne stroške v zvezi s pripravo ponudbe v času, ko je negotovo, ali bodo sploh pridobili naročilo oz. ali bo oseba, ki mora pridobiti dokazilo o znanju slovenskega jezika, sploh izvajala regulirano dejavnost v Republiki Sloveniji«.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da je v razpisu zahtevana stopnja znanja B2, pretirana glede na naloge vodje gradnje, pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da ZPPPK ne določa, katero stopnjo znanja jezika mora izkazati posameznik, ki želi v Republiki Sloveniji opravljati reguliran poklic,  ampak le, da mora strokovnjak, ki mu je v Republiki Sloveniji priznana poklicna kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica, znati slovenski jezik za potrebe opravljanja reguliranega poklica. Na tej podlagi je zaključila, da naročnik z  določbo, po kateri se šteje, da oseba, ki je državljan Republike Slovenije, aktivno govori slovenski jezik, diskriminira tiste osebe, ki niso državljani Republike Slovenije in zahtevane formalne izobrazbe niso pridobili v Republiki Sloveniji, zaradi česar morajo izkazati znanje slovenskega jezika na stopnji B2, v primerjavi s tistimi osebami, ki so državljani Republike Slovenije in morda govorijo slovenski jezik le na osnovni ravni.

Na podlagi te odločitve lahko zaključimo, da naročniki pri reguliranih poklicih lahko zahtevajo znanje slovenskega jezika, vendar morajo zagotoviti enakopravno obravnavo ponudnikov, če se imenuje oseba, ki ni državljan Republike Slovenije in v Republiki Sloveniji ni pridobila zahtevane formalne izobrazbe. Za takšne ponudnike je smiselno v razpisu zahtevati izjavo, da bo zahtevano dokazilo predloženo kasneje, do podpisa pogodbe. Pri določanju zahtevane stopnje znanja slovenskega jezika pa je glede na okoliščine primera treba upoštevati specifičnost in zahtevnost predmeta naročila, in dejstvo, da med ponudniki ne bo prišlo do različne obravnave zgolj na podlagi okoliščine državljanstva, ki nujno ne vzpostavlja domneve o ustreznem znanju slovenščine.

Ker pa predložitev dokazil o znanju slovenskega jezika sodi po tej odločitvi Državne revizijske komisije sodi v fazo izvedbe, torej ko je odločitev naročnika o oddaji javnega naročila že pravnomočna in ob upoštevanju dejstva, da je rok od pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila pa do podpisa pogodbe lahko zelo kratek[6], je smiselno v razpisu določiti tudi pogoje, ki bodo onemogočala izigravanje situacije (npr., ko ponudnik ne bi pravočasno uspel pridobiti zahtevanega dokazila glede znanja slovenskega jezika, pa bi zahteval zamenjavo kadra, ki je bil prvotno nominiran sicer s kadrom, ki zna slovensko na nivoju, kot je bilo zahtevano). Menimo, da bi moral v tem primeru naročnik[7] naznaniti Državni revizijski komisiji najmanj sum prekrška[8] podaje neresnične izjave v ponudbi  (ker je ponudnik podal izjavo, da bo za nominiran kader pred podpisom pogodbe predložil ustrezno dokazilo o znanju slovenskega jezika), ki pa ga potem ne predloži in namesto tega zahteva od naročnika soglasje  za zamenjavo kadra. V kolikor bi dopustili zamenjavo kadra zgolj iz razloga, ker ponudnik ni mogel pravočasno pridobiti potrdila o znanju slovenskega jezika, bi prišlo do neenakopravne obravnave.

 

[1] (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3)

[2] »Dokument v zvezi z oddajo javnega naročila« pomeni vsak dokument, ki ga pripravi oziroma navaja naročnik, da opiše ali določi elemente javnega naročila ali postopka naročanja, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim ali periodičnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, tehničnimi specifikacijami, opisnim dokumentom, predlaganimi pogoji javnega naročila, formati dokumentov, ki jih predložijo kandidati in ponudniki, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti ter vključno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila;

[3] Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo 30. 3. 2023 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN001837/2023-W01, s popravkoma pod št. objave JN001837/2023-K01 z dne 6. 4. 2023 in pod št. objave JN001837/2023-K02 z dne 13. 4. 2023.

[4] Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (Uradni list RS, št. 39/16, 47/19 in 92/21);

[5] Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila v sklepu št. 018-184/2021-4, ZPPPK kot reguliran poklic opredeljuje poklicno dejavnost ali skupino poklicnih dejavnosti, za katere dostop do opravljanja, opravljanje ali enega od načinov opravljanja poklica neposredno ali posredno določajo zakoni ali drugi predpisi glede posebnih poklicnih kvalifikacij, zlasti v zvezi z uporabo poklicnega naziva, ki je z zakonom ali drugimi predpisi omejen na imetnike določene poklicne kvalifikacije (15. točka 3. člena ZPPPK),…. 

[6] včasih prekratek, za pridobitev ustreznega dokazila o znanju slovenskega jezika

[7] Kadarkoli se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je posamezni gospodarski subjekt v postopku javnega naročila predložil neresnično izjavo ali ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo, Državni revizijski komisiji poda predlog za uvedbo postopka o prekršku (11. odst. 89. člena ZJN-3).

[8] 5. točka 112. člena ZJN-3 določa: V ponudbi ali prijavi ali v skladu s šestim odstavkom 94. člena ZJN-3 predloži neresnično izjavo ali ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo »

Dodaj članek med moje vsebine