Vprašanje:
Večkrat izvajamo razpise z gradbenega področja. Sedaj pa imamo izvajalca, ki ni soliden, ki del ne izvaja v skladu s pogodbo, zamuja z izvedbo, ne nazadnje smo mu zaračunali tudi pogodbeno kazen zaradi zamud. Kako se naj kot naročnik zavarujemo pred takšnim izvajalcem, da ga v novem razpisu, čeprav bo najugodnejši, ne bomo dolžni izbrati?
Odgovor:Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji kot izključitveni razlog določi tudi negativne izkušnje, ki jih je imel s ponudnikom pri izvajanju že sklenjenih pogodb. V teh primerih je treba v razpis vnesti določilo, da lahko gospodarski subjekt sodeluje v postopku javnega naročanja, če zanj ne obstaja razlog za izključitev iz f) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3 in da boste iz postopka javnega naročanja izključili gospodarski subjekt, če so se pri gospodarskem subjektu pri prejšnji pogodbi o izvedbi javnega naročila, sklenjeni z naročnikom, pokazale precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključne obveznosti, zaradi česar je naročnik predčasno odstopil od prejšnjega naročila oziroma pogodbe ali uveljavljal odškodnino ali so bile izvedene druge primerljive sankcije. To določilo vam bo dalo možnost izključitve ponudnika, če so se pri izvajanju prejšnjih javnih naročil pri njemu pokazale večje pomanjkljivosti glede ključnih zahtev, denimo nezmožnost dobave ali izvedbe, velike pomanjkljivosti dobavljenega proizvoda ali opravljene storitve, zaradi katerih sta bila ta proizvod in/ali storitev neuporabna za predvideni namen, ali neustrezno ravnanje, ki vzbuja resne dvome glede zanesljivosti gospodarskega subjekta, upoštevajoč pri tem načelo sorazmernosti. Zaradi manjših nepravilnosti pa je ponudnika dopustno izključiti le, če gre za ponavljajoče se manjše nepravilnosti, zaradi česar se pojavi pri naročniku dvom glede zanesljivosti ponudnika.
Bistveno vprašanje v vašem primeru je, ali je zamudo pri izvedbi mogoče obravnavati kot precejšnjo ali stalno pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključnih pogodbenih obveznosti. Treba je torej odgovoriti na vprašanje, ali gre za večje pomanjkljivosti, zaradi katerih je predmet JN neuporaben za predviden namen, oz. ali gre za ponavljajoče neustrezno ravnanje ponudnika, ki je imelo resne posledice za poslovanje naročnika in ki posledično vzbuja resne dvome.
V tej zadevi izrecno opozarjamo, da zgolj navedba naročnika v obrazložitvi odločitve o zavrniti takšnega ponudnika, da ponudnik ni soliden, ne zadošča. Prav tako ne zadošča pavšalna obrazložitev, da je ponudnik zamujal pri izvedbi del. Naročnik mora jasno obrazložiti, da je imela npr. zamuda (oz. drug razlog) konkretne negativne posledice in te okoliščine in posledice opisati. Iz zakonske dikcije je razvidno, da kakršna koli kršitev pogodbe oz. kakršna koli pomanjkljivost pri njenem izpolnjevanju ne more predstavljati razloga za izključitev ponudbe, temveč mora biti bodisi precejšnja (večja oz. hujša) pomanjkljivost bodisi stalna (ponavljajoča) pomanjkljivost. Pomanjkljivost se mora nanašati na ključne (bistvene) pogodbene obveznosti, ne pa na nebistvene obveznosti oz. nebistvena opravila, ki so morda glede na pogodbena določila le postranskega pomena. Poleg tega mora imeti kršitev pogodbenih obveznosti resne posledice, zaradi katerih pride do odstopa od pogodbe ali (v primeru nastanka škode) do uveljavljanja odškodnine oz. do drugih primerljivih sankcij.1
Dkom, www.dkom.si, št.018-189/2017-6↩︎