Evropska komisija (v nadaljevanju: EK) je objavila redni oktobrski sveženj ključnih odločitev o začetku oziroma nadaljevanju postopkov za ugotavljanje kršitev (infrignement procedure) zoper države članice, ki niso izpolnile obveznosti iz prava EU.[1] Namen teh odločitev, ki se nanašajo na različne sektorje in področja politik EU, je zagotoviti ustrezno uporabo prava EU, ker je obenem tudi osnovna naloga EK kot varuhinje Pogodb. V skladu s členom 17 Pogodbe o Evropski uniji (PDEU) je obveznost EK zagotoviti zaščito interesov Unije in nadzorovati uporabo prava Unije pod nadzorom Sodišča EU. Temu je namenjen postopek za ugotavljanje kršitev. Postopek, ki je določen v členih 258 in 260 PDEU, EK omogoča, da zoper države članice sproži uradni postopek, če so osumljene kršitve prava EU, in jih pozove, naj do določenega datuma popravijo stanje. (Navedeno lahko vključuje tudi poznejšo predložitev zadeve Sodišču EU).

EK je dne 18. oktobra 2023 Republiki Sloveniji izdala uradni opomin (letter of formale notice) na področju »Notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja« in s tem uradno sprožila postopek za ugotavljanje kršitev zaradi neskladnosti nacionalnih pravil o javnem naročanju z zakonodajo EU. Skupaj s Slovenijo so uradni opomin prejele tudi Portugalska, Madžarska in Romunija. EK navedene države opominja glede različnih vprašanj. V več primerih je ugotovila, da nacionalna zakonodaja dovoljuje uporabo postopkov s pogajanji brez predhodne objave. Med drugimi ugotovljenimi pomanjkljivostmi so nacionalna pravila, ki omogočajo spremembe javnih naročil v zvezi z javnimi nalogami in storitvami, omejujejo oddajo javnih naročil podizvajalcem ali uvajajo neposredno diskriminacijo v korist nekaterih proizvodov s poreklom iz regije, v kateri ima javni naročnik sedež. Kot je razvidno iz registra odločitev,[2] se postopek zoper Republiko Slovenijo (INFR(2023)4014) nanaša na domnevno neskladnost slovenske zakonodaje z Direktivo 2014/24/EU, ki ureja javno naročanje na splošnem področju, in sicer glede naročanja medicinske opreme.

Kaj sledi? Ko EK začne postopek za ugotavljanje kršitev, mora zadevna država članica na uradni opomin odgovoriti v določenem roku, običajno v dveh mesecih. Za odpravo kršitve, ki jo je izpostavila EK, lahko država članica na primer razveljavi določene ukrepe, sprejme nove ukrepe ali ustavi določene upravne prakse ali pa preprosto prepričljivo pojasni, da očitana kršitev sploh ne obstaja oziroma da je bila že odpravljena. Če je EK zadovoljna z odgovorom in/ali popravnim ukrepom, ki ga je sprejela država članica, lahko na podlagi pravne analize, ki so jo opravile njene strokovne službe, primer zaključi. Če EK z informacijami ni zadovoljna in sklene, da zadevna država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz prava EU, ji lahko nato pošlje uradno zahtevo po skladnosti z zakonodajo EU (obrazloženo mnenje, reasoned oppinion), s katero državo članico pozove, naj jo v določenem roku, običajno v dveh mesecih, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev.

V tem trenutku se postopek za ugotavljanje kršitev zoper Republiko Slovenijo vodi »interno«, zato uradno še ni znano, na katere domnevne kršitve glede naročanja medicinske opreme se postopek dejansko nanaša. Glede na to, da je pred časom strokovno javnost razburil sprejem novele ZJN-3C, ki je v 47.a členu uvedla možnost naročanja medicinskih pripomočkov in medicinske opreme po postopku s pogajanji brez predhodne objave, je zelo možno, da se postopek nanaša prav na navedena pravila. Ker pa je bil navedeni člen s sprejemom Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (ZNUZSZS)[3] že v celoti odpravljen, Slovenija nebi smela imeti velikih težav pri pripravi ustreznega odgovora, s katerim bi dosegla zanjo ugoden zaključek postopka.

Pač pa bi utegnila Slovenija imeti več težav v primeru, če je postopek povezan z Zakonom o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene nabave zdravil za 2023 in 2024 (ZNUZNNZ), s katerim je zakonodajalec javnim lekarnam (sicer začasno) omogočil neposredno nabavo zdravil, ki jih morajo te imeti na zalogi oziroma jih morajo dobaviti v zelo kratkem času.

[1] Vir: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/SL/inf_23_4577

[2] Vir: Infringements (europa.eu)

[3] Ur. L. RS, štev. 100/2022