VPRAŠANJE
Navajate, da imate sklenjeni dve pogodbi. Predmet prve pogodbe je namestitev komunikacijskih naprav in uporaba podatkovnih storitev. Predmet druge pogodbe je sklenitev naročniškega razmerja za IP telefonijo. Pogodbi se skleneta za obdobje enega leta, pri čemer je enoletna vrednost vsake posamezne pogodbe nekaj čez 20.000 Eur brez DDV. Želite vedeti, ali gre pri tem za istovrstne storitve in ali je potrebno izvesti postopek javnega naročila.
ODGOVOR
Na vaše vprašanje težko odgovorimo, ne da bi nam bile znane vse podrobnosti zadevnih pogodb. Lahko pa podamo nekaj splošnih informacij, ki vam bodo pomagale oceniti, ali gre v vašem primeru za istovrstne storitve in ali je za ta naročila treba izvesti formalni postopek javnega naročanja.
Ocena o tem, ali gre v posameznem življenjskem primeru za istovrstne storitve/blago/gradnje in ali obstaja s tem povezana potreba po izvedbi postopka o javnem naročanju, je odvisna od vrste različnih dejavnikov, vključno z naravo predmeta naročila ter posebnimi podrobnostmi zadevnih pogodb. Če želite ugotoviti, ali vaše pogodbe vključujejo isto vrsto storitev, morate v prvi vrsti upoštevati naravo in obseg zadevnih storitev ter njihovo medsebojno povezanost.
Sledeč vašemu opisu gre pri vaši prvi pogodbi za namestitev komunikacijskih naprav in uporabo podatkovnih storitev (najverjetneje različne storitve pod kodo CPV 72100000), pri drugi pogodbi pa za naročniško razmerje za storitve IP telefonije (koda CPV 64215000).
Če so v vašem primeru vse prej navedene storitve operativno in tehnično med seboj tesno povezane ali so celo del istega projekta (npr. isti izvajalec skrbi tako za storitve informacijske tehnologije kot za komunikacijske storitve, vključno z IP telefonijo), je po našem mnenju zelo verjetno, da gre v smislu pravil o javnem naročanju za istovrstne storitve. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) določa vrednostni prag za objavo javnega naročila, če je vrednost naročila višja od 40.000 Eur. V konkretnem primeru to pomeni, da skupna vrednost posla presega navedeni vrednostni prag in da bi moralo biti javno naročilo javno objavljeno ter oddano po enem od rednih postopkov oddaje javnih naročil.
Nasproten zaključek velja za primer, če je namestitev komunikacijskih naprav in uporaba podatkovnih storitev povsem ločena od storitev IP telefonije. Če je npr. sklenitev naročniškega razmerja za IP telefonijo popolnoma ločena in neodvisna od storitev namestitve komunikacijskih naprav ter uporabe podatkovnih storitev (različne storitve npr. nabavljate pri različnih ponudnikih, pri čemer je namestitev, podpora in vzdrževanje komunikacijskih naprav v prvi pogodbi povsem ločena od storitve IP telefonije v drugi pogodbi). Če ste na primer želeli nadgraditi pisarniško omrežno infrastrukturo za izboljšanje komunikacijskih in podatkovnih storitev in ste zato sklenili pogodbo s ponudnikom storitev za izvedbo montaže komunikacijskih naprav in vzpostavitev podatkovnih storitev, ki je vključevala tudi osnovno infrastrukturo za nastavitev telefonov Voice-over-IP (VoIP), ob tem pa ste za sklenitev naročniškega razmerja IP telefonije poiskali samostojnega, specializiranega ponudnika telekomunikacijskih storitev za storitve IP telefonije, potem po našem mnenju ne gre za istovrstne storitve v smislu pravil o javnem naročanju. V tem primeru sta obe pogodbi ostali pod mejno vrednostjo, ki zahteva javno objavo naročila in oddajo po enem od rednih postopkov za oddajo javnih naročil.
Zaključek o tem, ali so namestitev komunikacijskih naprav in podatkovne storitve ter sklenitev naročniškega razmerja za IP telefonijo istovrstne storitve v smislu pravil, ki urejajo javno naročanje, je torej odvisen od primarnih ciljev vaših pogodb (če sta obe pogodbi oblikovani tako, da urejata komunikacijske potrebe vaše organizacije, lahko ta skupni cilj nakazuje, da gre za povezane storitve), tehničnega in funkcionalnega prekrivanja v njih dogovorjenih storitev (če so storitve informacijske tehnologije in namestitev komunikacijskih naprav v prvi pogodbi tesno prepletene s storitvijo IP telefonije v drugi pogodbi, lahko to prekrivanje pomeni, da gre za istovrstne storitve) in vrednosti posamezne pogodbe oziroma njihove skupne vrednosti. Ključni dejavnik pri oceni je, ali so v zadevnih pogodbah dogovorjene storitve resnično ločene in niso umetno razdeljene zato, da bi ostale pod pragom, ki zahteva izvedbo formalnega postopka za oddajo javnega naročila. Če bi bile te pogodbe umetno razdeljene zato, da bi se izognili zahtevam ZJN-3 glede oddaje javnih naročil, bi jih lahko pristojni nadzorni organi vkljub temu, da ste sklenili dve ločeni pogodbi, obravnavali kot eno samo (enovito) javno naročilo.