Že v 71. členu ZJN-3 je določena pravna podlaga, da lahko naročnik vključi posebne pogoje za izvedbo javnega naročila pri čemer je v prvem odstavku 93. člena ZJN-3 specificirano, da jih vključi v pogodbo o izvedbi javnega naročila. Vendar zgolj ta razlikovalni znak še ne kaže na to, da gre za vsebine, ki so različne od tistih, ki jih določa 71. člen ZJN-3. Naročnik mora te pogoje sporočiti vnaprej, saj jih mora navesti »v povabilu k sodelovanju ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila«, biti pa morajo povezani s predmetom javnega naročila. Čeprav se prvi odstavek 93. člena ZJN-3 sklicuje na peti odstavek 84. člena ZJN- 3, ki je vključen v določbo, ki ureja merila za oddajo javnega naročila, kar je vsebinsko drug institut, je mogoče razbrati, da se sklicuje na tisti del te določbe, ki določa, kdaj se šteje obstoj povezanosti s predmetom javnega naročila, tj. »če se nanašajo na gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom, in sicer v katerem koli pogledu in na kateri koli stopnji njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s posebnim postopkom proizvodnje, zagotavljanja ali trženja teh gradenj, blaga ali storitev, ali s posebnim postopkom za drugo stopnjo njihove življenjske dobe, tudi če takšni dejavniki vsebinsko niso del njih« (del druge povedi iz petega odstavka 84. člena ZJN-3).
Naročnik ima skladno z drugim odstavkom 93. člena ZJN-3 možnost zahtevati tudi zavarovanja za resnost ponudbe, dobro izvedbo posla ali odpravo napak v garancijski dobi, pri čemer morajo biti pogoji in načini teh zavarovanj »sorazmerni javnemu naročilu«, s čimer je opozorjeno na upoštevanje načela iz 8. člena ZJN-3 (načelo sorazmernosti).
Podrobnejša ureditev posameznih vprašanj v zvezi z zavarovanji iz drugega odstavka 93. člena ZJN-3 bo predmet ureditve v uredbi, ki jo bo sprejela Vlada Republike Slovenije (tretji odstavek 93. člena ZJN-3 v povezavi z drugim odstavkom 119. člena ZJN-3), do takrat pa še naprej velja Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 48/2014; v nadaljevanju: Uredba FZ) (šesti odstavek 116. člena ZJN-3). Ta uredba določa kot primerne instrumente finančnih zavarovanj bančno garancijo, kavcijsko zavarovanje zavarovalnice, menico in denarni depozit (prvi odstavek 3. člena Uredbe FZ), možni pa so tudi drugi instrumenti finančnega zavarovanja (drugi odstavek 3. člena Uredbe FZ), kot tak pa se ne šteje izjava garanta, da bo posameznemu ponudniku izdal instrument finančnega zavarovanja, če mu bo oddano javno naročilo v izvajanje (tretji odstavek 3. člena Uredbe FZ). Načelo sorazmernosti (8. člen ZJN-3) je izraženo pri ugotavljanju potrebe po zahtevanju zavarovanja (prvi, drugi in tretji odstavek 6. člena Uredbe FZ) in omejevanju višine teh zavarovanj (četrti odstavek 6. člena Uredbe FZ, prvi odstavek 7. člena Uredbe FZ in 8. člen Uredbe FZ).