Pregled in vrednotenje ponudb za oddajo javnega naročila

Ko poteče rok za oddajo ponudb, nastopi tako imenovana faza pregleda in vrednotenja ponudb. V tej fazi naročnik pregleda vse prispele ponudbe ali pa se v določenih primerih odloči, da bo pregledal samo po merilih prvouvrščeno ponudbo. Naročnik ne more in ne sme oddati javnega naročila ponudniku, čigar ponudba ni dopustna. Da pa bi ugotovil, ali je ponudba dopustna ali ne, pa mora ugotoviti, ali je ponudnik, ki mu želi oddaji javno naročilo na način, kot je bilo določeno v razpisni dokumentaciji, izpolnil naročnikove zahteve iz razpisa ali ni[1] in ali je po merilih najugodnejši.

V skladu s splošnim pravilom iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3 naročnik najprej preverja dopustnost ponudb, zato se v postopek ocenjevanja, ki sledi pregledu prispelih ponudb,:

uvrstijo zgolj dopustne ponudbe,
nedopustne pa so iz nadaljnjega postopka izločene in se ne upoštevajo pri razvrščanju po merilih.

Da se v lestvico ocenjevanja ponudb po merilih lahko uvrstijo zgolj dopustne ponudbe (ne pa tudi nedopustne) je logično, saj dopustnih in nedopustnih ponudb med seboj ni mogoče primerjati, saj ne predstavljajo primerljivih dejanskih stanov. Ker so torej dopustne in nedopustne ponudbe (z vidika ocene o dopustnosti) različne, jih v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov ni dovoljeno obravnavati enako in jih medsebojno primerjati, temveč je dovoljeno med seboj primerjati zgolj primerljive, torej izključno dopustne ponudbe.

Četrti odstavek 89. člena ZJN-3 daje naročniku možnost,

da pri odprtem postopku in
postopku naročila male vrednosti

naročnik ponudbe najprej

razvrsti glede na merila in
jih (predhodno) preveri z vidika izpolnjevanja njegovih zahtev glede predmeta javnega naročila[2],
šele zatem pa pri najugodnejšem ponudniku preveri morebiten obstoj razlogov za izključitev in izpolnjevanje zahtevanih pogojev za sodelovanje.

Navedeno določilo tako daje naročniku možnost, da na podlagi avtonomne odločitve odstopi od splošnega pravila. Namen tega je v poenostavitvi in zmanjšanju stroškov postopka, saj naročnik presoja zgolj dopustnost prvouvrščene ponudbe, ne pa tudi ostalih (z ostalimi se niti ne ukvarja, pomeni, da jih ne pregleduje, niti ne ocenjuje). Ne glede na to, za katero od obeh možnosti se naročnik odloči, pa mora postopek pregleda in ocenjevanja ponudb v obeh primerih pripeljati do istega rezultata, to je do izbire istega najugodnejšega ponudnika (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-198/2017[3].

[1] 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) v prvem odstavku določa, da odda naročnik javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

[2] Predmet javnega naročila naročnik definira v tehničnih specifikacijah.

[3] Primerjaj odločitev DKOM 018-024/2022-4, www.dkom.si