Izjema iz 2. točke prvega odstavka 95. člena se nanaša na položaje v katerih so javni naročniki soočeni s potrebo po dodatnih(!) gradnjah, blagu ali storitvah, ki so predmet osnovne pogodbe(!) in velja zlasti za primere, ko »so dodatne dobave namenjene bodisi za delno zamenjavo, bodisi za razširitev obstoječih storitev, blaga ali naprav, pri tem pa bi sprememba izvajalca naročila povzročila, da bi naročnik pridobil blago, gradnje ali storitve, z drugačnimi tehničnimi lastnostmi, kar bi imelo za posledico nezdružljivost ali nesorazmerne tehnične težave pri obratovanju in vzdrževanju.«[1]

V pravilu iz 2. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3 so natančno navedeni pogoji, pod katerimi je dopustno uporabiti to izjemo – vsi navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni skupaj (kumulativno):

• izvedba dodatnih del, storitev ali blaga s strani prvotnega izvajalca mora biti potrebna. (Navedeno pomeni, da morajo tekom izvajanja javnega naročila nastopiti objektivne, zunanje okoliščine, iz katerih izvira potreba po dodatnih dobavah blaga, izvedbe storitev ali gradenj, ki so predmet osnovne pogodbe, in sicer s strani izvajalca pogodbe in ne kateregakoli drugega izvajalca.)
• izvedba dodatnih gradbenih del, storitev ali dobave ni bila vključena v prvotno javno naročilo. (V nasprotnem primeru bi sprememba pogodbe povzročila spremembo pogodbene cene s tem, da bi se naročilo blago, storitve ali gradbena dela, ki bi jih bil izvajalec sicer tako ali tako dolžan dobaviti ali opraviti na podlagi prvotno dogovorjene pogodbe.)
• obstajati morajo ekonomski ali tehnični razlogi, zaradi katerih zamenjava prvotnega izvajalca ni mogoča. Podan mora biti torej položaj, v katerem  dodatnih dobav, storitev, gradenj ni mogoče poveriti drugemu izvajalcu, ker bi zamenjava izvajalca – tj. ponoven javni razpis za dodatna dela – zaradi »ekonomskih ali tehničnih razlogov« naročniku povzročila »velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov«. Pri tem je pod izrazom »ekonomski ali tehnični razlogi« mišljeno na primer veliko podvajanja stroškov, ki bi jih na strani naročnika zahtevala izvedba novega postopka oddaje javnega naročila za dodatna dela in prehod na drugega izvajalca (»ekonomski« razlogi) ali pa položaj, v katerem bi zamenjava izvajalca povzročila težave pri medsebojni zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, nabavljeno v okviru prvotnega javnega naročila (»tehnični« razlogi). V vsakem primeru mora takšen položaj naročniku povzročiti »velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov«.

Če so v danem primeru podane vse spredaj navedene okoliščine, ki dopuščajo izjemo iz 2. točke  95. člena ZJN-3, lahko naročnik sklene dodatek k pogodbi, s katerim naroči dodatna dela (tj. dela, ki niso bila zajeta že z osnovno pogodbo o izvedbi javnega naročila!) v vrednosti do največ 30% vrednosti osnovne pogodbe.[2]

Naročnik, ki je spremenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, mora na portalu javnih naročil (če je to glede na vrednost potrebno, pa tudi v Uradnem listu Evropske unije) najpozneje v 30 dneh po spremembi objaviti obvestilo o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila.[3] Poleg tega mora naročnik o spremembi pogodbe voditi ustrezno dokumentacijo, ki mora obsegati najemanj naslednje:[4]

• navedbo vseh razlogov, zaradi katerih so potrebne dodatne gradnje, storitve ali dobave blaga,
• razloge, zakaj dodatne gradnje, storitve ali dobave blaga niso bile vključene v prvotno pogodbo ali okvirni sporazum,
• ekonomske ali tehnične razloge, zaradi katerih zamenjava prvotnega izvajalca ni mogoča,
• opis oziroma utemeljitev teh razlogov, vključno z obsegom nevšečnosti ali podvajanjem stroškov.

[1] Glej uvodno izjavo (108) Direktive 2014/24/EU, po kateri so povzeta pravila iz 95. člena ZJN-3

[2] Drugi odstavek 95. člena ZJN-3

[3] Tretji odstavek 95. člena ZJN-3

[4] Šesti odstavek 95. člena ZJN-3