ODGOVOR

Mejna vrednost oziroma vrednostni prag 750.000,00 EUR je povezan izključno s posebno kategorijo storitev, tako imenovanimi »socialnimi in drugimi posebnimi storitvami«. [1]

Socialne in druge posebne storitve Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) ureja v četrtem poglavju (97. in 98. člen) in zanje velja poseben, zelo poenostavljen režim javnega naročanja. Posamezne vrste tovrstnih storitev so v ZJN-3 določene s sklicevanjem na sezname iz ustreznih prilog veljavnih javno-naročniških direktiv (Priloga XIV Direktive 2014/24/EU in Priloga XVII Direktive 2014/25/EU), s čimer so navedene priloge neposredno prevzete v nacionalno zakonodajo. Posamezne storitve so označene z uporabo CPV kod. Navedene storitve, kot so na primer socialne, zdravstvene, kulturne ter izobraževalne storitve, upravne storitve in podobno, imajo zaradi svoje posebne narave izrazito omejeno čezmejno razsežnost in se izvajajo v posebnem okviru, ki se med državami članicami EU zaradi različnih kulturnih tradicij zelo razlikuje.[2] Poleg tega gre pri veliki večini socialnih in drugih podobnih storitev za naročila, ki presegajo standardno komercialno blago in storitve ter imajo jasno izraženo komponento javnega interesa. Zato je za javna naročila takšnih storitev določena posebna ureditev z višjo mejno vrednostjo od tiste, ki se uporablja za ostale storitve.

Programska oprema, kot je ta, na katero se nanaša vaše vprašanje, ne sodi med prej omenjene storitve. Pri nakupu programske opreme za upravljanje referenc, ki jo ponuja podjetje, ki ga navajate v vašem vprašanju, gre namreč za komercialni produkt, ki je prosto dostopen na svetovnem trgu. Takšni in podobni produkti (že razvita programska oprema) se v kontekstu javnih naročil na splošno obravnavajo kot blago in ne kot storitve. Navedeno brez dvoma velja za primere, ko naročnik nabavi programsko opremo kot samostojen izdelek, ki ga uporabniki namestijo in upravljajo lokalno na svojih računalnikih in brez stalnega zagotavljanja pridruženih storitev. Možno je sicer, da javno naročilo poleg nakupa programske opreme vključuje tudi dodatne storitve (na primer vzdrževanje, podporo, posodobitve ali prilagoditev programske opreme in podobno) ter da slednje v okviru zadevnega predmeta javnega naročila prevladujejo. Poleg tega so nekateri nakupi programske opreme celo združeni s stalno podporo, storitvami v oblaku ali možnostmi prilagajanja, zaradi česar se nakup opreme lahko obravnava kot storitev. Vendar tudi tovrstnih storitev ni najti med storitvami na seznamu iz prilog XIV Direktive 2014/24/EU oziroma XVII Direktive 2014/25/EU, zato jih ni mogoče obravnavati kot »socialne in druge posebne storitve« iz četrtega poglavja ZJN-3.

Če povzamemo: komercialni programski paket za upravljanje referenc, ki se uporablja za upravljanje bibliografij in referenc pri pisanju esejev, poročil in člankov, je po našem mnenju treba kategorizirati kot standardni komercialni izdelek (blago) ali  – v primeru, če spremljajoče storitev prevladujejo – kot standardno komercialno storitev. Tovrstna javna naročila je treba oddajati ob upoštevanju pravil, ki urejajo redne postopke za oddajo javnih naročil in zanje ne velja mejna vrednost 750.000,00 EUR.

[1] Prvi odstavek 21. člena ZJN-3

[2] Prim. uvodna izjava (114) Direktive 2014/24/EU