Šolstvo

Ali lahko šola na šolski spletni strani objavi elektronske naslove zaposlenih, ali za to potrebuje soglasje delavcev, pri čemer gre v večini primerov za naslove z domeno guest.arnes.si, ki ga delavec ne more pridobiti drugače kot z zaposlitvijo v vzgoji in izobraževanju in je to na nek način službeni elektronski naslov?

Pravno podlago za objavo službenih elektronskih naslovov predstavlja II. odst. 106. čl. ZVOP-1, ki določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami, oziroma uporabniki storitev do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja. Omenjena določba pomeni samostojno pravno podlago, ki upravljavcu osebnih podatkov tako v javnem kot v zasebnem sektorju omogoča javno objavo določenih podatkov, četudi za to nimajo izrecne dodatne podlage v zakonu oziroma privolitve posameznika. Pri tem je upravljavec vezan zgolj v tem, da lahko objavi le tiste osebne podatke, ki so taksativno našteti v citirani določbi, ter da gre za podatke o predstojniku ali pa tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev.

a) Javni uslužbenec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas pri enem delodajalcu in pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem za opravljanje dopolnilnega dela 8 ur na teden (147. člen ZDR1).

Javnega uslužbenca se šteje pri uporabniku proračuna, pri katerem ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom kot eno zaposlitev, pri drugem uporabniku proračuna, pri katerem opravlja dopolnilno delo 8 ur na teden, pa se šteje v deležu 0,2.

Ravnateljeve naloge opredeljujejo predvsem šolski predpisi. Ker pa je ravnatelj še v vlogi direktorja zavoda, mu določajo naloge tudi drugi zakoni. Šole kot relativno majhni sistemi praviloma nimajo razvitih različnih služb (na primer: kadrovska, pravna ipd.), ki bi ravnateljem olajšale delo. Ni čudno, da zato pogosto občutijo z zakoni naložene naloge kot “okove”, nadete ravnatelju, in ne kot možen okvir delovanja šole. Zaradi tega skušam v prispevku na poljuden način predstaviti tudi povsem drugačen pogled na odnos ravnatelja do prava. Pozitiven pogled ravnatelja na šolske predpise pa je pogoj za kakovostno profesionalno delo in odnose na šoli. 

Kako lahko izboljšate komunikacijo s težavnimi sogovorniki:

• prilagajajte neverbalno komunikacijo (mimiko, gestiko, ton, dinamiko govora),
• resnično poslušajte in poskušajte razumeti razmere,
• ponovite ključne besede, 
• postavljajte vprašanja,
• prepoznajte pozitivne namene,
• upoštevajte sogovornikove vrednote,
• pojasnite svoje pozitivne namene,
• spoštujte kritiko.
  

Že sama priprava kadrovskih načrtov je z Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014 in 2015 urejena tako, da je v nadaljevanju omogočeno spremljanje njegovega izvajanja. Kadrovski načrt je namreč sestavljen iz tabelarnega dela in obrazložitve ter se pripravi tako, da v tabelarnem delu izkazuje podatke po viru financiranja, številu zaposlenih na dan 1. januar tekočega leta in dovoljeno število zaposlenih na dan 1. januarja naslednjega leta (priloga 1 uredbe).

1. Neprijaznost do naslovnikov: stranke ponavadi ogovarjamo s »Spoštovani gospod Sok«, sodelavcu pa pošljemo sporočilo: »Mesečno poročilo o prodaji mi pošlji do 10. ure.« V drugem sporočilu manjkajo vsaj nagovor: »Pozdravljena, Tanja«, beseda »prosim« in pozdrav z navedbo imena pošiljatelja.
2. Prekratka ali predolga sporočila. Prekratka sporočila so lahko nejasna, predvsem pa pogosto poslabšujejo odnose in s tem vzdušje na delovnem mestu. Predolga sporočila so dolgovezna, preveč natančno opisujejo situacijo, so nepregledna in težko berljiva. Bralec težko prepozna fokus. Če je informacija kompleksna, bo bolj učinkovit pogovor ali pregledno strukturiranje besedila po točkah.
3. Ne uporabljate intenzivnih barv črk ali ozadja in težko berljivih pisav. Tudi zelo barviti HTML-dopisi lahko delujejo neokusno ali ceneno.
   

Centralizirano zbiranje podatkov in njihovo posredovanje v svetovni splet preko Uprave RS za javna plačila

Ena izmed bistvenih novosti, ki jih uvaja novela ZDIJZ v 10. a členu, je centralizirano zbiranje informacij o plačilnih transakcijah zavezancev in njihovo posredovanje v svetovni splet. Organ, pristojen za javna plačila (Uprava RS za javna plačila), bo zbiral podatke o prometu in transakcijah že obstoječih zavezancev iz 1. člena ZDIJZ ter tistih poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v katerih je delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu, posamično ali skupaj, 100 odstotkov, in v svetovni splet posredoval naslednje podatke:

• datum transakcije,
• znesek in valuta transakcije,
• račun, naziv ali firma in sedež prejemnika v dobro (razen če je prejemnik fizična oseba),
• namen plačila (npr. storitev, nakup blaga, avtorska pogodba,..).
  

Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na javne uslužbence (Alenka Žaucer, Urad informacijskega pooblaščenca)

Vprašanje: Posameznik se je prijavil na razpisano delovno mesto javnega uslužbenca. Prejme sklep o neizbiri. Vloži zahtevo po ZDIJZ, da želi vpogledati v prijavo izbranega kandidata. Kako ravna organ?