Subjekti, ki so naročniki, so dolžni izvajati javno naročanje za nabavo blaga, storitev in gradenj, ki ne predstavljajo izjeme. Vendar ZJN-3 naročnikom ne nalaga, da morajo za zadovoljitev svojih potreb v vsakem primeru izvesti javno naročanje sami oziroma samostojno, temveč jim v nekaterih primerih omogoča, da te potrebe zadovoljijo pri osrednjem nabavnem organu ali po njem (prvi in drugi odstavek 32. člena ZJN-3) ali da sodelujejo z drugimi naročniki, bodisi z nacionalnimi (33. člen ZJN-3) bodisi iz drugih držav članic (34. člen ZJN-3), v nekaterih primerih pa je ZJN-3 mogoče razumeti, da nekaterim naročnikom nalaga dolžnost sodelovati pri skupnem javnem naročanju (šesti odstavek 32. člena ZJN-3), ki ga izvede osrednji nabavni organ (tretja poved iz šestega odstavka 32. člena ZJN-3). Podrobnejša ureditev skupnega javnega naročanja bo predmet ureditve v uredbi, ki jo bo sprejela Vlada Republike Slovenije (osmi odstavek 32. člena ZJN-3 v povezavi z drugim odstavkom 119. člena ZJN-3), do takrat pa še naprej velja Uredba o skupnem javnem naročanju Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 36/2013 s sprem.) (četrti odstavek 116. člena ZJN-3).
Osrednji nabavni organ pomeni naročnika, ki izvaja centralizirane nabavne dejavnosti in pomožne nabavne dejavnosti (12. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), kar pomeni, da je zaradi svojega statusa zavezan izvajati javno naročanje po ZJN-3. Vendar osrednji nabavni organ ni nujno zavezan hkrati nabavljati tudi zase, pač pa lahko izvaja javno naročanje le za druge naročnike. Tako na primer osrednji nabavni organ, ki izvaja skupno javno naročanje ministrstev, vladnih služb in upravnih enot (prva poved iz šestega odstavka 32. člena ZJN-3), v primeru skupnega javnega naročanja v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija [npr. javne bolnišnice; prvi odstavek 92. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92 s sprem; v nadaljevanju: ZZDej) v povezavi s tretjim odstavkom 2. člena ZZDej] (druga poved iz šestega odstavka 32. člena ZJN-3), ne bo zavezan kupovati npr. zdravil, ki so predmet javnega naročila. Centralizirane nabavne dejavnosti pomenijo dejavnosti, ki se stalno izvajajo kot pridobitev blaga ali storitev, namenjenih več naročnikom, ali kot oddajanje javnih naročil ali sklepanje okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve, namenjene več naročnikom (10. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), pomožne nabavne dejavnosti pa skladno z 11. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo dejavnosti pri zagotavljanju podpore nabavnim dejavnostim naročnika, pri čemer so v nadaljevanju naštete primeroma, in sicer kot tehnična infrastruktura, ki naročniku omogoča oddajo javnih naročil ali sklenitev okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve, kot svetovanje v zvezi z izvajanjem ali načrtovanjem postopkov javnega naročanja ali kot priprava in vodenje postopkov javnega naročanja v imenu in za račun naročnika, razen v primeru centralizirane nabavne dejavnosti. Iz petega odstavka 32. člena ZJN-3 je razvidno, da naročnik lahko izbere izvajanje storitev, ki jih zagotavlja osrednji nabavni organ, neposredno in torej brez uporabe postopkov javnega naročanja. Nabave pri osrednjem nabavnem organu ali po njem so bile možnost, ki sta jo določila 37. člen Direktive 2014/24 in 55. člen Direktive 2014/25, slovenski zakonodajalec pa se je odločil, da določi tudi to tehniko javnega naročanja.
Naročniki so se že po predpisih, ki so veljali pred ZJN- 3, dogovarjali za skupno izvedbo oddaje javnih naročil, pri čemer so pooblastili enega izmed njih za nekatera ali vsa ravnanja v postopku javnega naročanja, npr. več javnih zavodov za nakup kinoprojektorjev in druge opreme (javno naročilo iz zadeve, ki jo je Državna revizijska komisija vodila pod št. 018-048/2013), več podjetij za distribucijo električne energije za nakup informacijskega sistema (naročilo iz zadeve, ki jo je Državna revizijska komisija vodila pod št. 018-297/2012) ali več občin za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij (javno naročilo iz zadeve, ki jo je Državna revizijska komisija vodila pod št. 018-265/2010). S 33. členom ZJN-3 se jasneje razmejuje odgovornost naročnikov v takih primerih, torej primerih priložnostnega skupnega javnega naročanja
Naročniki iz različnih držav pa so tudi že pred uveljavitvijo 34. člena ZJN-3 oziroma 39. člena Direktive 2014/24 in 57. člena Direktive 2014/25 sodelovali pri javnem naročanju (npr. javno naročilo iz zadeve, ki jo je Državna revizijska komisija vodila pod št. 018-100/2015), saj sta Direktiva 2004/17 in Direktiva 2004/18 to implicitno dovoljevali, vendar so obstajale specifične pravne težave v zvezi s kolizijo nacionalnih zakonodaj (uvodna izjava 73 Direktive 2014/24 in uvodna izjava 82 Direktive 2014/25). Nove pravne podlage pa določajo pravila o skupnem čezmejnem javnem naročanju katerih namen je olajševanje sodelovanja med naročniki in povečevanje koristi notranjega trga z ustvarjanjem čezmejnih poslovnih priložnosti za dobavitelje in izvajalce storitev (prim. uvodna izjava 73 Direktive 2014/24 in uvodna izjava 82 Direktive 2014/25).