Ocenjena vrednost javnega naročila

Da bi naročnik lahko ugotovil, ali gre za evidenčno javno naročilo, ki sodi pod mejne vrednosti za uporabo zakona, mora pravilno izračunati ocenjeno vrednost tega naročila. Kot izhaja iz prvega odstavka 24. člena ZJN-3, je ocenjena vrednost javnega naročila tista vrednost, katere izračun temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni naročnik, vključno s katerokoli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil, kakor je izrecno navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Na podlagi prvega odstavka 66. člena ZJN-3 lahko naročnik po izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila začne postopek oddaje javnega naročila, pri čemer mora biti v skladu s petim odstavkom 24. člena ZJN-3 način izračuna ocenjene vrednosti razviden iz dokumentacije o javnem naročilu, ki jo vodi naročnik. Ocenjena vrednost javnega naročila je torej tista vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (pravilna izbira postopka, dolžnost objave javnega naročila ipd.). Zagotovljena sredstva na drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik zagotovljenega (predvidenega oziroma pripravljenega) za plačilo obveznosti iz pogodbe o izvedbi javnega naročila v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.[1] Višina zagotovljenih sredstev[2] je lahko enaka ocenjeni vrednosti, ni pa to nujno.

V praksi pa se večkrat postavi vprašanje, ali lahko naročnik v primeru, da je objavil javno naročilo, ki je bilo razdeljeno na več sklopov, pa zaradi zahtevka za revizijo, ki je bil vložen zoper odločitev o oddaji na enega ali več sklopov, ti sklopi niso postali pravnomočni, te sklope, če so pod mejno vrednostjo za uporabo zakona, odda po pravilih, ki veljajo za evidenčna javna naročila. Odgovor na to vprašanje nam daje drugi odstavek 22. člena ZJN-3, ki določa: Če je skupna ocenjena vrednost vseh sklopov enaka mejni vrednosti iz drugega odstavka 22. člena tega zakona ali višja od nje, naročnik za oddajo vsakega posameznega sklopa upošteva določbe tega zakona, ki veljajo za javna naročila, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka 22. člena tega zakona. Povedano enostavneje, tudi v tem primeru mora naročnik sklop oziroma sklope, ki jih zaradi vloženega zahtevka za revizijo (ki mu je bilo ugodeno in je bila odločitev naročnika o oddaji v te delu razveljavljena) ni mogel oddati takrat kot ostale sklope, za katere je odločitev postala pravnomočna, odda z uporabo postopka, kot je bilo sicer oddano javno naročilo za preostale sklope, ki so postali pravnomočni. V tem primeru torej ne gre za evidenčno javno naročilo, čeprav je vrednost sklopa oziroma sklopov pod mejno vrednostjo za uporabo zakona, ampak je treba te sklope objaviti na Portalu JN ali Evropskem portalu, odvisno od ocenjene vrednosti.

To potrjuje tudi odločitev v Državne revizijske komisije št. 018-128/2020-5, z dne 15. 9. 2020, ki je zapisala: »V obravnavanem primeru ob zgoraj opisanem dejanskem stanju tako ob (smiselni) uporabi določbe devetega odstavka 24. člena ZJN-3 zaradi oddaje javnega naročila v več sklopih oz. celo v okviru dveh postopkov za oddajo (istega) javnega naročila, ni mogoče pritrditi naročniku v tem, da (zaradi neoddaje dela javnega naročila iz razloga na svoji strani) ne bi bil več zavezan uporabljati ZJN-3 oz. bi lahko del celotnega naročila oddal brez uporabe ZJN-3, ter da zaradi tega pravno varstvo ne bi bilo zagotovljeno v (pred)revizijskem postopku.«

Med evidenčna javna naročila štejejo tudi naročila, ki se oddajo v skladu s petim odstavkom 73. člena ZJN-3.

V tem primeru gre za oddajo posameznih izločenih sklopov, ki jih naročnik na področju oddaje javnega naročila blaga in storitev (ne pa graden) odda brez uporabe postopkov, ki so navedeni v 39. členu ZJN-3[3], če je ocenjena vrednost izločenih sklopov brez DDV nižja od 80.000 evrov, vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe tega zakona, ne sme presegati 20 odstotkov skupne vrednosti vseh sklopov. Pri tem gre največkrat za javna naročila živil (npr. sklop: med, sveže sadje, sveža zelenjava …), ki jih naročniki izvzamejo iz javnega naročila, ki ga sicer objavijo in oddajo preko Portala JN. Namen zakonodajalca pri tej izjemi je bil, da se s tem, ko se sklopi izločijo in oddajo ločeno, brez izvedbe sicer strogih postopkov, zagotovi, da npr. javni zavodi lahko kupijo kakovostne in lokalne pridelke. Če te izjeme ne bi bilo, potem bi lokalni kmetje in pridelovalci le težko konkurirali na javnih naročilih, ki se sicer glede na mejne vrednosti oddajo preko Portala JN.

Med evidenčna javna naročila pa sodijo tudi vse štiri nove izjeme iz 15., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3[4] .

27. člen ZJN-3 določa izjeme od javnega naročanja, kar pomeni, da naročniku pri izvedbi javnih naročil, ki so določena v tem členu, sploh ni potrebno izvesti javnega naročila z uporabo enega izmed postopkov, ki so določeni v 39. členu. Pod izjeme tako sodijo pogodbe o zaposlitvi, najem zemljišč, obstoječih stavb ali drugih nepremičnin ali z njimi povezanih pravic, posojila, javna naročila in projektne natečaje, ki jih mora naročnik oddati ali organizirati v skladu z mednarodnimi pravili, storitve za pridobitev, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva za avdiovizualne ali radijske medijske storitve, storitve na področju arbitraže in podobno, pravno zastopanje stranke po odvetniku v arbitražnih ali v sodnih postopkih pred sodišči ali javnimi organi Republike Slovenije, države članice ali tretje države ali pred mednarodnimi sodišči ali institucijami in s tem povezane storitve pravnega svetovanja, pod pogojem, da svetuje odvetnik, storitve javnega potniškega prevoza z železnico ali podzemno železnico, nekatere raziskovalne in razvojne storitve …

Ne glede na zapisano pa je zakonodajalec z novelo ZJN-3B določil, da, kadar naročnik odda:

javna naročila blaga na splošnem področju, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam;
javna naročila blaga, ki so namenjena za protokolarna darila ali druge oblike izvajanja promocije Republike Slovenije;
javna naročila storitev revidiranja obveznih revizij, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja revidiranje;
javna naročila živil, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije[5],

velja, da gre za evidenčno javno naročilo, če ocenjena vrednost ne doseže mejne vrednosti, od katere dalje je potrebna tudi objava v Uradnem listu Evropske unije. Tudi za to izjemo mora naročnik voditi evidenco in jih vključiti v statistično poročilo.

[1] Dkom 018-192/2021-8

[2] ZJN-3 ne nalaga naročniku, da bi moral v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali na portalu javnih naročil objaviti višino zagotovljenih sredstev, prav tako mu ni treba objaviti niti ocenjene vrednosti.

[3] Naročnik lahko na način in pod pogoji, določenimi v tem zakonu, za oddajo javnega naročila uporabi naslednje postopke:

a) odprti postopek;
b) omejeni postopek;
c) konkurenčni dialog;

č) partnerstvo za inovacije;

d) konkurenčni postopek s pogajanji;
e) postopek s pogajanji z objavo;
f) postopek s pogajanji brez predhodne objave;
g) postopek naročila male vrednosti.

[4] Glej novelo ZJN-3B

[5] upoštevati je treba Uredbo o zelenem javnem naročanju; cilje zelenega javnega naročanja in nabaviti določen odstotek ekoloških živil oziroma živil iz shem kakovosti: https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/stalisca-m inistrstva.html