Odgovor:

Ponudba je dopustna, če jo

• predložiti jo mora ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje,
• biti mora pravočasna,
• ustrezati mora potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila,
• ni neobičajno nizka,
• ponudbena cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika,
• ponudniku ni mogoče očitati nedovoljenega dogovarjanja ali korupcije.

Iz določbe prvega in drugega odstavka 89. člena ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, za katerega je po preverjanju ugotovil, da je predložil dopustno ponudbo. Kadar naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb, torej pri preverjanju elementov dopustnosti ponudbe, ugotovi, da je ponudbena dokumentacija nepopolna, nejasna ali v določenih primerih celo napačna, so njegova možna ravnanja s ponudbo in omejitve pri tem določeni v petem, šestem in sedmem odstavku 89. člena ZJN-3. V skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik v primeru, če pri preverjanju ugotovi, da so informacije ali dokumenti, ki jih je moral predložiti ponudnik, nepopolni ali napačni oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da ponudnik predloži manjkajoče dokumente ali dopolni, popravi ali pojasni informacije ali dokumentacijo. ZJN-3 pri tem določa dve omejitvi. Prva je, da lahko naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le v primerih, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Kadar lahko naročnik potrebne podatke pridobi npr. v javnih bazah, ni podlage za pozivanje k dopolnitvi ponudbe. Druga omejitev pa je, da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanašajo izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Dopolnjevanje z dejstvi, ki nastanejo po poteku roka za predložitev ponudb, torej načeloma ni dopustno. Naročnik mora pri morebitnem pojasnjevanju, dopolnjevanju ali spreminjanju ponudb seveda upoštevati načelo enakopravne obravnave, kar pomeni, da mora enako obravnavati vse ponudnike, v ponudbah katerih ugotovi istovrstne oziroma podobne napake ali pomanjkljivosti. Njegovo ravnanje mora biti pregledno in mora biti jasno dokumentirano v spisu postopka oddaje javnega naročila.

Ob tem, da ZJN-3 omogoča dopolnjevanje in (v nekaterih primerih) spreminjanje ponudb, hkrati (podobno kot ZJN-2) določa tudi nekatere dele ponudbe, v katere ni dopustno posegati. Šesti odstavek 89. člena ZJN-3 tako določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati:

• svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV ali skupne vrednosti ponudbe brez DDV,
• ponudbe v okviru meril,
• tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
• tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe.

Izjemoma je mogoče tudi v navedenih delih ponudbe odpravljati določene napake, in sicer kadar gre za popravek ali dopolnitev očitnih napak, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba. Poleg tega lahko v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 v cenovnem delu ponudbe naročnik (ob pisnem soglasju ponudnika) odpravi tudi računske napake, to pa so tiste očitne napake, do katerih pride zaradi napačno izvedenih računskih operacij. Novost glede na določbe ZJN-2 je, da je mogoče odpraviti tudi tiste napake v predračunu, do katerih pride zaradi nepravilne matematične operacije, ki jo vnaprej določi naročnik. ZJN-3 ob tem določa, da se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Čeprav ne gre za računsko napako, ZJN-3 v sedmem odstavku 89. člena ZJN-3 (glede na številne težave, do katerih je prihajalo v praksi zaradi nejasnosti pri davčnih kategorizacijah) omogoča tudi popravo oziroma spremembo napačno zapisane stopnje davka na dodano vrednost.