Subjekti, ki so naročniki, so dolžni izvajati javno naročanje za nabavo blaga, storitev in gradenj, ki ne predstavljajo izjeme. Vendar ZJN-3 naročnikom ne nalaga, da morajo za zadovoljitev svojih potreb v vsakem primeru izvesti javno naročanje sami oziroma samostojno, temveč jim v nekaterih primerih omogoča, da te potrebe zadovoljijo pri osrednjem nabavnem organu ali po njem (prvi in drugi odstavek 32. člena ZJN-3) ali da sodelujejo z drugimi naročniki, bodisi z nacionalnimi (33. člen ZJN-3) bodisi iz drugih držav članic (34. člen ZJN-3), v nekaterih primerih pa je ZJN-3 mogoče razumeti, da nekaterim naročnikom nalaga dolžnost sodelovati pri skupnem javnem naročanju (šesti odstavek 32. člena ZJN-3), ki ga izvede osrednji nabavni organ (tretja poved iz šestega odstavka 32. člena ZJN-3). Podrobnejša ureditev skupnega javnega naročanja bo predmet ureditve v uredbi, ki jo bo sprejela Vlada Republike Slovenije (osmi odstavek 32. člena ZJN-3 v povezavi z drugim odstavkom 119. člena ZJN-3), do takrat pa še naprej velja Uredba o skupnem javnem naročanju Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 36/2013 s sprem.) (četrti odstavek 116. člena ZJN-3).

Osrednji nabavni organ pomeni naročnika, ki izvaja centralizirane nabavne dejavnosti in pomožne nabavne dejavnosti (12. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), kar pomeni, da je zaradi svojega statusa zavezan izvajati javno naročanje po ZJN-3. Vendar osrednji nabavni organ ni nujno zavezan hkrati nabavljati tudi zase, pač pa lahko izvaja javno naročanje le za druge naročnike. Tako na primer osrednji nabavni organ, ki izvaja skupno javno naročanje ministrstev, vladnih služb in upravnih enot (prva poved iz šestega odstavka 32. člena ZJN-3), v primeru skupnega javnega naročanja v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija [npr. javne bolnišnice; prvi odstavek 92. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92 s sprem; v nadaljevanju: ZZDej) v povezavi s tretjim odstavkom 2. člena ZZDej] (druga poved iz šestega odstavka 32. člena ZJN-3), ne bo zavezan kupovati npr. zdravil, ki so predmet javnega naročila. Centralizirane nabavne dejavnosti pomenijo dejavnosti, ki se stalno izvajajo kot pridobitev blaga ali storitev, namenjenih več naročnikom, ali kot oddajanje javnih naročil ali sklepanje okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve, namenjene več naročnikom (10. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), pomožne nabavne dejavnosti pa skladno z 11. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo dejavnosti pri zagotavljanju podpore nabavnim dejavnostim naročnika, pri čemer so v nadaljevanju naštete primeroma, in sicer kot tehnična infrastruktura, ki naročniku omogoča oddajo javnih naročil ali sklenitev okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve, kot svetovanje v zvezi z izvajanjem ali načrtovanjem postopkov javnega naročanja ali kot priprava in vodenje postopkov javnega naročanja v imenu in za račun naročnika, razen v primeru centralizirane nabavne dejavnosti. Iz petega odstavka 32. člena ZJN-3 je razvidno, da naročnik lahko izbere izvajanje storitev, ki jih zagotavlja osrednji nabavni organ, neposredno in torej brez uporabe postopkov javnega naročanja. Nabave pri osrednjem nabavnem organu ali po njem so bile možnost, ki sta jo določila 37. člen Direktive 2014/24 in 55. člen Direktive 2014/25, slovenski zakonodajalec pa se je odločil, da določi tudi to tehniko javnega naročanja.