Enako kot direktive ZJN-3 v 1. točki prvega odstavka 95. člena zahteva, da je »sprememba, ne glede na njeno denarno vrednost, predvidena v prvotni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila«. Uporaba izraza »ne glede na njeno denarno vrednost« napotuje na zaključek, da morebitna sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila po tej pravni podlagi (za razliko od podlag iz 2. in 3. točke prvega odstavka 95. člena, ki so omejene na 30 % vrednosti pogodbe) ni izrecno vrednostno omejena (treba pa je upoštevati druge omejitve, kot je na primer prepoved takšnih sprememb, ki bi povzročile spremembo »splošne narave« pogodbe). Pojem »dokument(acija) v zvezi z oddajo javnega naročila« je opredeljen v 9. točki prvega odstavka 2.  člena in pomeni vsak dokument, ki ga pripravi oziroma navaja naročnik, da opiše ali določi elemente javnega naročila ali postopka naročanja, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim ali periodičnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, tehničnimi specifikacijami, opisnim dokumentom, predlaganimi pogoji javnega naročila, formati dokumentov, ki jih predložijo kandidati in ponudniki, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti ter vključno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Možnost spremembe pogodbe mora biti torej predvidena in javno napovedana že na samem začetku postopka oddaje javnega naročila (v »prvotni« dokumentaciji).

Nadalje zakon zahteva, da je možnost spremembe pogodbe predvidena v jasnih, natančnih in nedvoumnih določbah o reviziji, ki lahko vključujejo določbe o reviziji cen, ali opcijah.

Pogodbene klavzule, ki dopuščajo spremembo pogodbe (»določbe o reviziji«[4]) morajo biti torej jasno, natančno in nedvoumno določene vnaprej in znane vsem potencialnim ponudnikom. Navedena zahteva izvira neposredno iz načela transparentnosti, kot ga je oblikovala sodna praksa Sodišča EU. Tako je na primer v zadevi  C-496/99 P (CAS Succhi di Frutta) sodišče zapisalo, da načelo transparentnosti zahteva, da morajo biti vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje javnega naročila jasno, natančno in nedvoumno določeni v obvestilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila na način, da lahko vsi razumno obveščeni ponudniki, ki ravnajo s skrbnostjo, razumejo njihov natančen pomen in razlagajo na enak način.[5] V isti zadevi je sodišče odločilo tudi, da se lahko štejejo za dopustne samo tiste spremembe pogodbe, ki so bile izrecno predvidene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Če bi naročnik želel iz posebnih razlogov spremeniti nekatere pogoje javnega razpisa po sklenitvi pogodbe z izbranim ponudnikom, mora to možnost izrecno predvideti ter vnaprej določiti ustrezna podrobnejša pravila in opredeliti okvire, v katerih mora postopek spremembe potekati, tako da so vsi potencialni ponudniki, ki se zanimajo za sodelovanje v postopku javnega naročila, že od samega začetka seznanjeni s to možnostjo in so torej v enakovrednem položaju pri oblikovanju svojih ponudb.[6] Pravila o javnem naročanju torej zahtevajo, da naročnik v okviru revizijskih klavzul (tj. določb, ki dopuščajo spremembo pogodbe) vnaprej natančno navede obseg in naravo možnih sprememb pogodbe ter pogoje, pod katerimi lahko do takšni sprememb pride. Namen te zahteve je preprečiti samovoljo naročnika, ki bi lahko s preširoko oblikovanimi določbami, ki urejajo možne spremembe pogodbe, obšel pravila o javnem naročanju. (Takšen namen potrjuje tudi besedilo uvodne izjave 111 Direktive 2014/24/EU, kjer je na eni strani zapisano, da bi bilo treba javnim naročnikom omogočiti, da v posameznih pogodbah o izvedbi javnega naročila predvidijo možnost sprememb z določbami o reviziji ali določbami o opcijah, vendar jim po drugi strani take določbe ne bi smele omogočiti neomejene proste presoje.)

ZJN-3 določa tudi, da pravila (pogodbene klavzule, »določbe o reviziji«), ki dopuščajo spremembo pogodbe o izvedbi javnega naročila, med drugim lahko vključujejo »določbe o reviziji cen, ali opcijah«. Navedeno predvsem pomeni, da lahko predvidene možne spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila zadevajo tudi cenovni del javnega naročila. Tipičen primer takšne »cenovne« klavzule je, na primer, pogodbena klavzula, ki predvideva indeksacijo (valorizacijo) cen. V okviru sprememb pogodbe se pogodbeni stranki lahko dogovorita tudi o spremembi dinamike plačil izvajalcu ter o drugih vprašanjih, kot so na primer datumi ali način plačila. Uvodna izjava 111 Direktive 2014/24/EU med drugim navaja tudi, da so dopustne prilagoditve pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki »so potrebne zaradi tehničnih težav, ki se pojavijo med obratovanjem ali vzdrževanjem« (v takem primeru lahko sprememba pogodbe vključuje na primer spremembo datuma/ov izvedbe in/ali predaje posameznih pogodbenih del). V skladu s 1. točko prvega odstavka 95. člena v povezavi s prvo alinejo 4. točke prvega odstavka istega člena lahko vnaprej predvidene spremembe pogodbe vključujejo tudi zamenjavo subjekta izvajalca (več o tem v nadaljevanju).[7]

Skladno z ZJN-3 lahko pogodbene klavzule o možnosti spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila vključujejo tudi »opcije«. Opcija je v pravni teoriji opredeljena kot pravica (oblikovalno upravičenje) določenega pravnega subjekta, da s svojo enostransko izjavo volje, naslovljeno na drug pravni subjekt, povzroči nastop veljavnost obligacijskega razmerja ali da spremeni vsebino že sklenjene pogodbe. Pravica do uveljavljanja opcije se pridobi bodisi na podlagi zakonske določbe (npr. predkupna pravica) ali pa na podlagi posebne klavzule v pogodbi. Opcije, o katerih je govora v določbi 1. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3, pomenijo takšne pogodbene klavzule, ki eni od strank (praviloma naročniku) dajejo pravico (ne pa tudi obveznost), da od druge stranke (izvajalca naročila) zahteva, da opravi določeno dejanje (npr. proda določeno blago, opravi določeno storitev) po vnaprej dogovorjenih pogojih. Takšna možnost (opcija) se obravnava kot del pogodbe, vendar jo je treba »uveljaviti« tako, da se izrecno zahteva izpolnitev. Praktičen primer takšnega »opcijskega« javnega naročila je na primer nakup 1000 kosov uniform z možnostjo nakupa dodatnih 100 kosov v primeru, če bo naročnik v času trajanja pogodbe zaposlil nove kadre. Enako kot za druge pogodbene klavzule tudi za opcije velja splošna zahteva, da morajo biti zapisane jasno, natančno in nedvoumno. Poleg tega je pri klavzulah, ki urejajo opcijo, pomembna tudi jasna razmejitev med osnovno in izbirno komponento (tj. med neposredno zavezujočim in »opcijskim« delom izpolnitvenega ravnanja).

Ne glede na to, ali gre za pogodbene klavzule, s katerimi se vnaprej predvidi možnosti spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila, ali za klavzulo, ki uvaja opcijo – za vse tovrstne klavzule velja, da morajo biti v njih navedeni »obseg in vrsta možnih sprememb ali opcij ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo, ne smejo pa biti predvidene spremembe ali opcije, ki bi spremenile splošno naravo pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma«. Navedena zahteva pomeni, da je treba pogodbeno klavzulo, ki dopušča spremembo pogodbe, oblikovati dovolj natančno – to je tako, da je iz nje jasno razvidno, kakšna sprememba je možna (na primer možnost sprememba obsega dobave, dobavnega roka ipd.), v kakšnem obsegu (na primer do največ 5 % dogovorjenih količin, do odprave ovir za izpolnitev ipd.) in pod katerimi pogoji lahko do nje pride (na primer nastop vnaprej opisanih dodatnih potreb s strani naročnika, nezmožnost prevzema s strani naročnika ipd.). Vendar je pri pripravi tovrstnih pogodbenih klavzul bistvenega pomena, da se z njimi ne spremeni »splošna narava zadevne pogodbe«. Pojem »splošna narava pogodbe« ni definiran ne v ZJN-3, niti neposredno v direktivah o javnem naročanju. Iz uvodne izjave (109) Direktive 2014/24/EU je mogoče povzeti, da gre (vsaj) za tiste primere, ko »sprememba vpliva na naravo celotnega javnega naročila, ko se na primer naročene gradnje, blago ali storitve nadomestijo z drugimi ali se bistveno spremeni vrsta javnega naročila.«. Sprememba, zaradi katere bi bilo na primer prvotno naročilo blaga treba obravnavati kot javno naročilo storitve ali gradnje, torej nedvomno spremeni »splošno naravo zadevne pogodbe«. Enako velja za primer, ko sprememba povzroči položaj, v katerem bi bilo treba naročilo oddati po drugačnem postopku kot je bilo prvotno oddano (na primer sprememba v vrednosti predmeta naročila, ki je bilo oddano po postopku za oddajo naročila male vrednosti zahteva objavo v Uradnem listu EU). Na splošno lahko rečemo, da večje kot so spremembe glede na naravo prvotnega naročila, večja je verjetnost, da sprememba zahteva izvedbo novega postopka za oddajo javnega naročila. Na primer, nov postopek za oddajo naročila bo zahteval položaj, v katerem se »narava pogodbe« spremeni tako, da sprememba pomeni dobavo drugačnega blaga ali zagotavljanje drugačne vrste storitev v primerjavi s tistimi, ki so navedene v izvirni dokumentaciji o oddaji javnega naročila. V takšnih okoliščinah sprememba ne bo dovoljena, tudi če je bila sprememba jasno, natančno in nedvoumno določena vnaprej in znana vsem potencialnim ponudnikom. Podobno velja za spremembe v cenah (vrednosti predmeta javnega naročila). Te sicer niso vrednostno omejene (denarna vrednost sprememb, izvedenih v skladu s 1. točko prvega odstavka 95. člena zakonsko ni ni omejena), vendar lahko preveliko povečanje prvotne vrednosti naročila zaradi sprememb pogodbe obenem spremeni »splošno naravo pogodba« (na primer zahteva izvedbo druge vrste postopka za oddajo javnega naročila ipd.).

ZJN-3 v šestem odstavku 95. člena določa še, da mora naročnik razloge za spremembo pogodbe ali okvirnega sporazuma in njihovo utemeljitev ustrezno dokumentirati, in sicer ne glede na morebitno objavo obvestila o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila.

[1] Prim. tč. 118 obrazložitve sodbe.

[2] Prim. tč. 37 in 40 obrazložitve sodbe.

[3] Prim. tč. 30 obrazložitve sodbe.

[4] Klavzule o reviziji (revizijske klavzule) so pogodbene klavzule, ki dovoljujejo spremembo pogojev dobave, kadar gospodarske ali tehnološke spremembe povzročijo pomembne spremembe v ekonomiki naročila (https://www.google.com/search?q=what+is+a+revision+clause&rlz=1C1CHZN_enSI921SI921&oq=what+is+revision+clau&aqs=chrome.3.69i57j0i13i512l2j0i22i30j0i8i13i30.12005j1j7&sourceid=chrome&ie=UTF-8).

[5] Prim. tč. 111 obrazložitve sodbe.

[6] Prim. tč. 118 obrazložitve sodbe.

[7] Skladno s prvo alinejo točke 4 prvega odstavka 95. člena lahko izvajalca, ki mu je naročnik prvotno oddal javno naročilo, zamenja nov izvajalec “kot posledica nedvoumene določba o reviziji ali opcije v skladu s 1. točko tega odstavka.”