Vodenje

Po škandalu Enron se je medijsko poročanje o menedžerjih in njihovem delovanju na globalni ravni okrepilo. Primerljiv učinek je imel tudi začetek aktualne gospodarske krize leta 2008, ki so jo po mnenju mnogih povzročili preveč samozavestni, preveč pohlepni in medijsko poveličevani direktorji. Bolj kot kdaj koli prej se je pokazalo, da včasih tako zaželena medijska pozornost lahko postane ovira, celo nevarnost, kadar poslovni rezultati niso blesteči, kadar sprejeta odločitev ni najboljša ali ko bi se menedžerji raje skrili pred medijskimi žarometi, kot pa pojasnili svoje napake. K vse večji izpostavljenosti menedžerjev je prispeval tudi razmah internetnih medijev in spletnih socialnih omrežij, zaradi česar lahko mediji in druge javnosti delovanje menedžerjev spremljajo tako rekoč v živo. Včasih so imeli na voljo več dni časa za razmislek o tem, kako bodo razkrili (ali ne) kakšno informacijo, danes pa se pogosto dogaja, da morajo ukrepati takoj ali da medij o na primer glasovanju na skupščini delničarjev poroča, še preden je ta končana. Poleg tega je na način, kako mediji poročajo, poleg krize vplivalo vse večje število medijev in vse večja konkurenca med njimi.

Vprašanje: Že nekaj časa spremljam vašo rubriko, sedaj sem se tudi jaz opogumila in vam pišem. Potrebujem nasvet v zvezi s svojo taščo. Z možem, s katerim sva skupaj deset let, imava tri otroke, ki sva jih v zakon pripeljala iz prejšnjih vez. Dobro se razumeva, otroci so skupaj od majhnega in se imajo radi. Naše življenje bi bilo skoraj popolno, če ga ne bi grenila moževa mati. Živi sama v drugem kraju (ko je bil mož star deset let, se je ločila in sama vzgojila dva sinova) in nikoli ji ni dovolj pozornosti. Kliče naju tudi po dvakrat na dan (tudi, ko sva v službi), rada bi malo klepetala. Kar naprej nam očita, da nimamo časa zanjo. Želela bi, da se vidimo vsak dan, sicer pa, da jo obiščemo vsak vikend – tako je pri njenih sosedih, ki nam jih postavlja za vzor. Pa to še ni vse. Tudi kadar pridemo (z možem oba delava v treh izmenah, razvažava otroke v šole, ker v naselju, kjer živimo, ni avtobusa) in ostanemo dve uri, nam očita, da  se nam mudi. Ne zanima jo, da imamo svoje obveznosti, da je potrebno veliko manevriranja in organizacije,  da funkcioniramo kot družina. Poleg tega moža, ki je star štirideset let, kar naprej vzgaja: ničesar ne naredi prav, narobe vzgaja otroke, nepravilno se odloča, je nesposoben, če se loti kakšnega hobija, je brez veze. Enkrat še nisem slišala, da bi ga za kaj pohvalila. Prejšnja moževa žena je bila po njenem nemogoča in tudi jaz nisem kaj prida – tega mi sicer osebno ni povedala, toda razbrala sem med vrsticami. Sama ona je dobra za svojega sina.

Absentizem je v najširšem smislu opredeljen kot vsakršna odsotnost z delovnega mesta ne glede na vzroke (prostovoljni oz. neprostovoljni absentizem) ali čas trajanja odsotnosti z dela. Najpogosteje pa se pojem absentizem nanaša na t. i. zdravstveni absentizem ali odsotnost z dela zaradi bolezni ali nege družinskega člana ipd.  Glede na trajanje odsotnosti se lahko upošteva vsaka odsotnost, bodisi cel dan ali nekaj ur. Državne institucije (ZZZS, IVZ RS) beležijo koledarske dneve, v podjetjih pa je pogostejša praksa beleženje delovnih dni. Nekatera podjetja posebej obravnavajo tudi odsotnost zamujanja ali prezgodnjih odhodov z delovnega mesta.

Organizacijski razvoj je načrtovan in sistematičen pristop k zagotavljanju dolgoročnega uspešnega delovanja organizacije. Organizacijski razvoj zajema sistemski pristop k zbiranju podatkov, diagnosticiranju, akcijskemu načrtovanju, v intervencijah in pri evalvaciji, z namenom spodbujanja skladnega delovanja organizacijske strukture, procesov, strategije, ljudi in kulture. Vključuje razvoj novih in inovativnih organizacijskih rešitev ter krepitev zmožnosti organizacije za samoobnavljanje in spreminjanje.