Vodenje

Najboljši položaj za mizo je, če sedimo tako, da je okno bočno od mize, najbolje na levi strani, za našim hrbtom pa stena. Svetloba naj pada na pisalno površino z leve strani. Ker je običajno sestavni del mize tudi računalnik, moramo biti pozorni, da svetloba ne bo odsevala na zaslonu. Miza naj ima tudi mizico za tipkovnico. 

Vprašanje: Podjetnica (ne po lastni izbiri) sem že nekaj let. Trdo in pošteno delam ter se trudim po najboljših močeh za svoje stranke, za posel, za dobro ime podjetja, za blagovno znamko, ki jo predstavljam. Odzovem se hitro, obljubim tisto, kar lahko izpolnim, spoštujem dogovore. Toda žal vedno bolj ugotavljam, da sem v poslovnem svetu zelo čudna: ljudje obljubijo, a obljube ne izpolnijo. Podpišemo pogodbe, si sežemo v roke, a partnerji pogodbe ne spoštujejo – toda, bognedaj, da bi bila jaz tista, ki je ne bi. Ko dobim povpraševanje (npr. na priporočilo zadovoljne stranke), pošljem ponudbo, še pokličem, a niti odgovora. Saj zmorem prenesti NE, toda težko prenašam ignoranco, neodzivnost, prazne obljube, blefiranje. Pravzaprav ugotavljam, da me 12 ur dela ne ubije, ubijajo pa me nezdravi medčloveški odnosi, nespoštovanje dogovorov …

Kakšne so razmere v vašem podjetju?

»Ko se stopnjuje zahtevnost izziva, narašča tudi potreba po skupinskem delu.«

 John C. Maxwell

Ali se zavedamo, da v največji meri prvi vtis ustvari videz, šele nato sledita nastop in govor, izkušnje, sposobnosti?

Torej naša podoba postaja nesramno pomembna.

In zakaj je poslovno oblačenje marsikje še danes pojem konservativno dolgočasne podobe?

Morda zato, ker se za ta oblačila skrijemo in postanemo na pogled vsi podobni, anonimni.

Morda zato, ker nam dajo občutek varnosti in zanesljivosti.

Gradnja osebne blagovne znamke menedžerja je po eni strani za podjetje koristna. Raziskave prej omenjenih avtorjev kažejo, da so posledice javnosti prepoznavnega, predstavljenega menedžerja lahko:

• izboljšani poslovni rezultati,
• višja tržna vrednost podjetja,
• večji ugled podjetja,
• večja motiviranost zaposlenih,
• lažji preobrat poslovanja oziroma uvajanje sprememb, če podjetje najame takšnega menedžerja
  

Sistem pravil, ki ureja nagrajevanje inovativnosti v delovnem razmerju, je takšen, da za inovativnost nagrajuje tako zaposlenega kot delodajalca. S tem poskrbi za takšno medsebojno razporeditev pravic in dolžnosti, ki je najbolj učinkovita. Delodajalec je nagrajen s pravicami intelektualne lastnine, s katerimi se lahko zavarujejo inovacije, če za to izpolnjujejo zakonsko določene pogoje. Ker so te pravice izključne (s tem so podobne lastninski pravici, pri kateri lahko lastnik od uporabe predmeta lastnine izključi vse druge), jih delodajalec lahko proda po monopolni ceni in je s tem spodbujen za nadaljnje vlaganje v razvoj novih inovacij. Razlog za takšno ureditev tiči v tem, da delodajalec veliko lažje kot zaposleni poskrbi za zavarovanje teh pravic (registracijo pri pristojnem organu, npr. evropskem patentnem uradu) in za njihovo komercializacijo. Lahko celo rečemo, da je delodajalec za svoj finančni vložek v inoviranje, ki je pri izumih običajno večji, pri tehničnih izboljšavah pa manjši (vendar obstaja – vsaj v obliki plače zaposlenega) nagrajen s pravico intelektualne lastnine.

Vprašanje: Redno spremljam vašo rubriko, ker ste mi že večkrat z vašimi strokovnimi, predvsem pa realnimi in življenjskimi nasveti ponudili drugačen pogled na do sedaj globoko zakoreninjena prepričanja. To je tudi razlog, da vam pišem.

Pred kratkim sem pričela s pogodbenim delom  v podjetju, ki se ukvarja s športnimi dejavnostmi za otroke. Ker me šport spremlja že celo življenje in ker sem si že od nekdaj želela delati z otroki, mi ponujena možnost za sodelovanje veliko pomeni. Veliko vrednost pa imajo zame tudi delovno okolje in sodelavci, s katerimi soustvarjamo vsak delovni dan. Vendar pa ugotavljam, da so direktorjeve  karakterne lastnosti, način dela in – kar je še najbolj pomembno – njegove vrednote in prepričanja, precej drugačne od mojih. Po naravi sem sicer prilagodljiva in marsikatero stvar – tudi na svoj račun – spregledam ali jo preprosto sprejmem brez odziva, a tokrat je sprejemanje takega odnosa zame prezahteven izziv. 

Medijska prepoznavnost ima dve plati, pozitivno in negativno; slava poleg pozornosti in blišča namreč prinaša tudi bremena in nevarnosti. Načrtna gradnja in razvoj osebne blagovne znamke sta tesno povezana z medijsko izpostavljenostjo in stopnjo prepoznavnosti posameznika, zato lahko z vplivanjem na odnose z mediji menedžer vpliva tudi na razvoj in promocijo lastne blagovne znamke. Vendar pa osebna blagovna znamka obsega in zahteva veliko več kot zgolj sodelovanje z mediji. V priročniku obravnavamo temelje osebne blagovne znamke ter pojasnjujemo, kako in zakaj jo graditi. Osnovni namen pa je povečevanje lastne vrednosti na trgu.

Vprašanje: Končno mi je uspelo – bila sem izbrana za službo (v manjšem podjetju), ki se zdi sanjska. Pišem pa vam zato, ker me čaka še zadnji razgovor pred podpisom pogodbe, kjer naj bi se dogovorili vse podrobnosti: o plači, pričakovanjih, uporabi službenega vozila, delovnem času …. Ker sem do sedaj imela eno samo službo, kjer sem dobila pogodbo v podpis in nisem imela možnosti, da bi se o čemer koli pogajala, sploh ne vem, kaj naj pričakujem. Še manj vem, kako naj se na vse skupaj pripravim. Zelo vam bom hvaležna za pomoč.
Rafaela