Odpoved delovnega razmerja zaradi upokojitve se lahko naredi na različne načine, ki so določeni v 77. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) in ki so obravnavani v tretjem poglavju tega priročnika. 77. člen ZDR-1 tako med različnimi načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi in s tem tudi delovnega razmerja našteva: potek časa, za katerega […]
Aktualni prispevki
Novosti zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
Z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je bil objavljen v ur. l. RS št. 26/2014 se urejajo zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki izhajajo iz tega zavarovanja, družinski prejemki, pogoji in postopek za uveljavljanje posameznih pravic in druga vprašanja, ki so povezana z izvajanjem tega zakona. Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo temeljijo na načelu plačila prispevkov. Tako je v pretežni meri obseg pravic odvisen od višine vplačanih prispevkov z izjemami, ko se uveljavlja načelo solidarnosti in je to določeno drugače. Zavarovancem, ki so vključeni v zavarovanje za t. i. celoten obseg pravic, se z zakonom zagotavljajo pravice pod enakimi pogoji, ne glede na to, po kateri podlagi so bili zavarovani. Višina vplačanih prispevkov za zavarovanje za starševsko varstvo ne zadostuje za izplačevanje pravic iz tega zavarovanja, zato se sredstva za izvajanje tega zakona zagotavljajo pretežno iz proračuna Republike Slovenije. Obseg zavarovancev se v novem zakonu ne razlikuje bistveno od stare ureditve. Zakonodajalec je v rešitvah novega zakona sledil spremembam pokojninske zakonodaje.
Ukrepi za učinkovito ravnanje z odpadki
Podjetje LLK, d. o. o., izvaja dejavnost litja lahkih kovin. Osnovna dejavnost, ki jo opravlja podjetje, je livarstvo. Pri tem pa v podjetju izdelujejo drobne predmete iz aluminija z uporabo tlačno livarskih strojev. Za izvajanje dejavnosti podjetje uporablja stroje za tlačno litje, talilne peči, hidravlične stiskalnice in motorne viličarje. Podjetje izvaja dejavnost na eni lokaciji v prostorih na območju Obrtne cone Sinja Gorica. V sklopu izvajanja dejavnosti na tej lokaciji nastajajo odpadki, in sicer tako nenevarni kot nevarni. Podjetje je povzročitelj odpadkov.
Podjetje je zaznalo, da so stroški zaradi predaje odpadkov pooblaščenim podjetjem visoki. Ob izvedbi internega nadzora so ugotovili, da se z odpadki ne ravna tako, kot je bilo opredeljeno v planu ravnanja z njimi. Zato se je podjetje odločilo za uvedbo ukrepov za učinkovitejše ravnanje z odpadki.
Ukrepi so deloma že uvedeni in se jih deloma že izvaja, toda niso bili izvedeni v celoti, zato je podjetje pristopilo k postopnemu odpravljanju ovir.
Spremembe DDV od 1. januarja 2015
Spremembe DDV od 1. januarja 2015 dalje se bodo odražale v obdavčitvi z DDV glede:
- kraja opravljanja telekomunikacijskih storitev,
- storitev radijskega in televizijskega oddajanja in
- elektronskih storitev, ki so opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci.
V vseh teh primerih je kraj obdavčitve kraj, kjer imajo prejemniki storitev sedež.
Aktualne teme
Kaj postoriti v zadnjem četrtletju – priporočila našega avtorja priročnika Kadrovsko delo v praksi po novem, Igorja Antauerja
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v drugem odstavku 148. člena določa: »Pred začetkom koledarskega oz. poslovnega leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije) in sindikate pri delodajalcu.«
Statistika
Minimalna bruto plača za leto 2014 v RS je 789,15 evrov. Povprečna bruto plača za zadnje tri mesečno obdobje 1.531,66 evrov. Povprečna plača v RS za zadnje tri mesečno obdobje 2014 1.000,69 evrov.
Nezgode pri delu
Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen. Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu (Ur. l. RS, št. 54/2013) določa obrazce za prijavo nezgod pri delu, nevarnih pojavov in ugotovljenih poklicnih bolezni ter načine prijav.
Pojasnjuje tudi besedo »takoj«, ki v tem pravilniku pomeni v najkrajšem možnem času, brez kakršnega koli odlašanja, glede na komunikacijska sredstva, ki jih ima na razpolago delodajalec. Po mojem mnenju lahko to pojasnilo uporabimo tudi pri 50. členu ZVZD-1 (tretja alineja), ki določa obveznost delavca, da takoj obvesti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu, o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb. Mimogrede, opustitev te zahteve se šteje kot prekršek delavca in je ta zanj lahko kaznovan z globo med 100 do 1000 evrov.
Ocena odpadkov
Imetniki odpadkov se pogosto obračajo na pooblaščence za izdelavo ocen odpadkov z naslednjim naročilom: »Naročamo izdelavo ocene odpadkov!« Takšno naročilo je treba temeljito definirati, ker se za to formulacijo skrivajo zelo različne obravnave lastnosti odpadkov in vsebinsko različni dokumenti.
Najprej je treba predvideti postopek ravnanja z odpadkom (recikliranje, sežig, predelava, Odlaganje itd.), nato pa se izdela ocene odpadka za določen način uporabe. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da imajo recikliranje in drugi postopki odstranjevanja prednost pred odlaganjem!
Vse ocene morajo biti izdelane na podlagi rezultatov kemične analize odpadkov. Obseg analiz (nabor parametrov) in obseg dodatnih del pri oblikovanju ocen za naštete načine ravnanja z odpadki se med seboj znatno razlikujeta, zato mora biti predmet dela med naročnikom in izvajalcem točno določen.
Davčne izvršbe
Neplačnikov davčnih obveznosti je iz meseca v mesec več. DURS poziva in opozarja vse dolžnike, naj dolg plačajo, saj so lahko stroški izterjave in zamudne obresti tako visoki, da presegajo celo prvotni dolg. DURS lahko gre v postopek davčne izvršbe brez opomina (čeprav je praksa takšna, da se prvič pošlje opomin pred davčno izvršbo). Če dolg skupaj z zamudnimi obrestmi ni plačan v rokih, se opomina ne pošilja več in se tudi za novozapadle obveznosti začne postopek davčne izvršbe, brez predhodnega opozorila. Postopek se prične, če vrednost zneska dolga po enem izvršilnem naslovu presega 10 evrov, oziroma če na več izvršilnih naslovih presega 20 evrov. Lahko se zgodi, da obresti presegajo glavnico.
Novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
30. 7. 2014 je v veljavo stopila novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). S to novelo je zakonodajalec uvedel pomembno spremembo 102. člena ZIZ, ki po novem dopušča posege na plačo delavca tudi pod zneskom minimalne plače, pod katero izvršbe do sedaj niso bile dopustne.