Računovodstvo

Svoje obveznosti nismo prijavili v obvezen večstranski pobot. Račune, ki smo jih prejeli od svojih dobaviteljev, smo evidentirali v svoje poslovne knjige, vstopnega DDV pa si nismo odbili. Kdaj in ali si ga sploh lahko kdaj uveljavimo kot odbitni DDV?

a) Ni pravilno, da si DDV od prejetih računov nismo upoštevali kot vstopni DDV, tudi če ne plačamo, si lahko vstopni DDV vedno odbijamo.

b) Če že vnaprej vemo, da bomo zamujali s plačilom in da ne bomo prijavili svojih obveznosti v večstranski pobot, ker vemo, da ne bo uspešen, je pravilno, da si vstopnega DDV od prejetih računov ne upoštevamo. To lahko naredimo v tistem davčnem obdobju, ko bomo račun dejansko plačali.

c) Pravilno, da si vstopnega DDV nismo odbijali, če nimamo namena računa plačati na valutni rok, vendar smo s tem izgubili možnost, da si v bodoče uveljavimo vstopni DDV,  ko bomo račun dejansko plačali.

d) Če vstopnega DDV nismo odbili, ga lahko v celoti upoštevamo med stroški poslovanja.

Zgodi se, da se družba znajde v težavah in poslovno leto zaključi z izgubo. Če družba posluje z izgubo na dolgi rok, ni možnosti njenega preživetja, da bi še lahko obstajala glede na konkurenčne tržne razmere.

Ločiti moramo poslovno izgubo in davčno izgubo, ki s poslovno nima veliko skupnega.

Davčno izgubo ugotovimo v davčnem obračunu in  je osnova za obračun davka od dohodka pravnih oseb. Davčna in poslovna izguba se vedno razlikujeta, saj je po navadi davčna izguba nižja od poslovne.

Vprašanje:

Nemško podjetje nam je opravilo storitev strokovnega kongresa evropskih računovodij in nam je poslalo račun v vrednosti 20.000 evrov z vključenim in obračunanim DDV. Računa nam nočejo poslati brez obračunanega njihovega DDV, češ, da tako določa njihova ureditev. Kaj naj naredimo ali obračunamo slovenski DDV in naredimo samoobdavčitev?

1. Plače in nagrade zaposlenim

Pojavljajo se napake pri obračunu akontacije dohodnine pri izplačilih, kot so: regres za letni dopust, božičnice ali nagrade. 

Napake se pojavijo pri izračunu povprečne stopnje akontacije dohodnine. Vedno je treba upoštevati osnovo za dohodnino pri zadnji plači pred izplačilom in osnovo za dohodnino povečati za 1/12 izplačila in nato izračunati novo stopnjo akontacije dohodnine glede na dohodninsko lestvico.

Naloga računovodstva je, da med letom skrbi za pravilnost knjiženja na podlagi potrjenih verodostojnih knjigovodskih listin. Pomembno je, da imamo napisan in sprejet Pravilnik o računovodstvu (gospodarske in negospodarske družbe) oz. ustrezne sklepe podjetnika (samostojni podjetnik) oz. knjigo sklepov (enoosebne gospodarske družbe). Prav tako je treba med letom izvajati kontrole in preglede knjiženj ter sproti odpraviti morebitne napake oz. razčistiti dileme knjiženj pri določenih poslovnih dogodkih, ki se pojavijo redkeje.

Davčni zavezanec je ugotovil prihodke iz izkaza poslovnega izida, sestavljene skladno s SRS/ MSRP in pravili računovodenja, zapisanimi v svojih internih aktih.

Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih, znašajo 2.911.150,00 evrov.

Ker je davčni zavezanec prejel v letu 2011 dividende, ki jih je mogoče v skladu s pogoji iz 24. člena ZDDPO-2 izvzeti iz obdavčitve pri prejemniku, lahko prihodke v davčnem obračunu v višini 2.600,00 evrov zmanjša.

V Uradnem listu Republike Slovenije štev. 33, z dne 3. 5. 2011, je bil objavljen Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, s katerim se ureja preglednost finančnih odnosov med državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti na eni strani ter javnimi podjetji in izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali  pooblastili, ki so pravne osebe, ter samostojnimi podjetniki in zasebniki, ki na podlagi izključne ali posebne pravice ali javnega pooblastila izvajajo dejavnosti v splošnem interesu na drugi strani. S tem je prenehal veljati Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, ki je bil objavljen v Ur. l. RS 53/2007 in 65/2008.

Mnogi računovodski delavci se sprašujemo, ali smo obvezani in dolžni izpeljati plačilo v obliki kompenzacije (poravnavanje terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev) preko transakcijskega računa ali lahko naredimo kompenzacijo s pomočjo internega dokumenta (temeljnice) v dobro terjatev do kupcev in breme obveznosti do dobaviteljev. 

Zakon o plačilnih storitvah in sistemih ne vsebuje določb, da bi bila obveznost za imetnike transakcijskih računov, da morajo pobote med upniki in dolžniki kakor koli prijaviti in izkazovati preko računa. Zakon o davčnem postopku te obveznosti ni nikoli predpisoval. Vendar poudarjamo, da je v nekaterih primerih kompenzacija preko transakcijskega računa še vedno smiselna, in sicer bolj kot dokaz, da je do posla resnično tudi prišlo – predvsem za davčne namene.

Povečanje kapitala med povezanimi osebami – primer 

Družba Zajček d. d. je povečala vrednost kapitala v družbi Vihar d. o. o. (povezana oseba) tako, da je prenesla vrednost zemljišča na družbo Vihar d. o. o. Knjigovodska vrednost na družbi Zajček je bila 400.000 evrov, pooblaščen cenilec vrednosti nepremičnin je ocenil vrednost zemljišča glede na spremembo namembnosti na 700.000 evrov.