Kdo so ponudniki po Zakonu o javnem naročanju Pojem gospodarskega subjekta je definiran v 2. členu ZJN-3. Treba ga je razlagati široko in z vidika temeljnih svoboščin EU (prost pretok dobrin, storitev, kapitala in oseb). ZJN-3 v prvem odstavku 10. člena določa, da naročnik ne sme zavrniti gospodarskega subjekta zgolj zato, ker bi moral imeti […]
Category:ZJN-3
Kdo so naročniki po Zakonu o javnem naročanju?
Naročniki so tisti subjekti, ki morajo pri naročanju blaga, storitev in gradenj postopati v skladu z določbami ZJN-3. Osebna veljavnost je v ZJN-3 določena tako, da so naročniki na splošnem področju javnega naročanja definirani glede na svoj status, na področju javnega naročanja na vodnem, energetskem, transportnem področju […]
Vrste objav
Načelo transparentnosti zahteva, da so postopki javnega naročanja javni, kar se zagotavlja zlasti z objavami obvestil o javnih naročilih. Z objavo obvestil naročniki zainteresirano javnost obvestijo o svojih potrebah po blagu, storitvah in gradnjah, gospodarski subjekti pa se lahko na podlagi javno objavljenih informacij odločijo, ali se bodo potegovali za pridobitev naročila. Obvestila […]
Načela javnega naročanja
Tudi nov Zakon o javnem naročanju temelji na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.1 Načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti določa, […]
Skupno javno naročanje
Subjekti, ki so naročniki, so dolžni izvajati javno naročanje za nabavo blaga, storitev in gradenj, ki ne predstavljajo izjeme. Vendar ZJN-3 naročnikom ne nalaga, da morajo za zadovoljitev svojih potreb v vsakem primeru izvesti javno naročanje sami oziroma samostojno, temveč jim v nekaterih primerih omogoča, da te potrebe zadovoljijo pri osrednjem nabavnem […]
Definicije pojmov iz Zakona o javnem naročanju
ZJN-3 v 2. členu na enem mestu definira vse pomembnejše pojme javnega naročanja ki jih zakonsko besedilo vsebuje v naslednjih poglavjih. Takšen nomotehnični pristop pomeni, da mora uporabnik zakona v vseh členih, v katerih so ti pojmi kasneje tudi uporabljeni, upoštevati njihove osnovne definicije. Vsebino posameznih členov mora […]
Elektronski katalogi
Elektronski katalogi so urejeni v 51. členu ZJN-3. Pri elektronskih katalogih gre za povsem novo tehniko javnega naročanja, ki je bila uvedena z novimi javno-naročniškimi direktivami iz leta 2014 in predstavlja še en korak naprej k uvedbi celovitega sistema e-naročanja. Bistvo tehnike naročanja s pomočjo elektronskih katalogov je v tem, da naročnik ponudnikom […]
Elektronska dražba
Elektronska dražba je urejena v 50. členu ZJN-3 in v primerjavi s predhodno ureditvijo v ZJN-2 ni doživela velikih sprememb. Kot posebno tehniko, ki omogoča avtomatsko ocenjevanje ponudb na podlagi ustrezne elektronske platforme, jo lahko naročniki uporabijo v odprtem in omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku s pogajanji z objavo in postopku […]
Pridržana javna naročila
Zaposlitev in poklic prispevata k vključevanju v družbo in sta ključna elementa pri zagotavljanju enakih možnosti za vse. V tem okviru so lahko invalidska podjetja zelo pomembna. Enako velja za druga socialna podjetja, katerih glavni cilj je podpreti družbeno in poklicno vključevanje ali ponovno vključevanje invalidnih in prikrajšanih oseb, na primer brezposelnih, […]
Dinamični nabavni sistem
Dinamični nabavni sistem je urejen v 49. členu ZJN-3, njegova ureditev pa je v primerjavi z ureditvijo v ZJN- 2 bistveno poenostavljena. Pri tej tehniki naročanja gre za elektronsko upravljan način javnega naročanja (vsa komunikacija v okviru dinamičnega nabavnega sistema poteka izključno z elektronskimi sredstvi), ki javnemu naročniku omogoča, da za naročanje […]
Kaj ureja Zakon o javnem naročanju?
Januarja 2014 so bile v Evropskem parlamentu sprejete tri evropske (reformne) direktive s področja javnega naročanja in koncesij, in sicer Direktiva 2014/24/EU o javnem naročanju (v nadaljevanju: Direktiva 2014/24/EU), Direktiva 2014/25/EU o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (v nadaljevanju: Direktiva 2014/25/EU) in Direktiva 2014/23/EU […]
Dejavnosti na infrastrukturnem področju, ki so neposredno izpostavljene konkurenci
Subjekti, ki so naročniki (9. člen ZJN-3) in opravljajo katero izmed dejavnosti iz 13. do 19. člena ZJN-3, morajo za nabavo blaga, storitev ali gradenj oziroma projektnih natečajev, ki so v povezavi z opravljanjem te dejavnosti, upoštevati pravila javnega naročanja in to nabavo, če ne predstavlja […]
Izjeme, za katere se Zakon o javnem naročanju ne uporablja
Nekatera naročila so, čeprav sicer izpolnjujejo vse zakonske znake, ki opredeljujejo javno naročilo, izvzeta iz dometa uporabe formalnih pravil ZJN-3. Izjeme, za katere se zakona ne uporablja, so zelo obsežno opisane oziroma naštete v 27., 28., 29. in 30. členu ZJN-3. Tako se na primer […]
Posebni pogoji za izvedbo javnega naročila in zavarovanje tveganj pri javnem naročanju
Že v 71. členu ZJN-3 je določena pravna podlaga, da lahko naročnik vključi posebne pogoje za izvedbo javnega naročila pri čemer je v prvem odstavku 93. člena ZJN-3 specificirano, da jih vključi v pogodbo o izvedbi javnega naročila. Vendar zgolj ta razlikovalni znak […]
Zavarovanje tveganj pri javnem naročanju
Naročnik ima skladno z drugim odstavkom 93. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) možnost zahtevati tudi zavarovanja za resnost ponudbe dobro izvedbo posla ali odpravo napak v garancijski dobi, pri čemer morajo biti pogoji in načini teh zavarovanj »sorazmerni javnemu naročilu«, s čimer […]