V srednji šoli pričakujemo, da otrok uporablja komunikacijske in jezikovne veščine za usvajanje in izkazovanje znanja ter raznovrstne vsakdanje komunikacijske potrebe. Mejnikov v tem obdobju
Razvoj otrokovih fonoloških veščin, predvsem fonološkega zavedanja, je eden od dejavnikov, na osnovi katerega lahko predvidimo uspešnost otroka pri učenju branja. Fonološko zavedanje je jezikovna
Od vstopa v šolo se otrokov svet vedno bolj razširja navzven, izven družinskega kroga. Otrok ustvarja nove, intenzivnejše socialne odnose s prijatelji, učitelji, svetovalnimi delavci
Večina otrok do vstopa v šolo usvoji vse glasove govora in ustrezne jezikovne veščine, ki jim omogočajo besedno pridobivanje in izkazovanja znanje ter učenja branja
Otroci z GJM se lahko usmerijo v naslednje programe: program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem
Otroci z govornimi motnjami, ki jih zaradi njihovih posebnih vzgojno- izobraževalnih potreb usmerjamo kot otroke s posebnimi potrebami, so tisti z motnjami fluentnosti in otroci
Komunikacija je prenos misli, sporočil ali informacij od tistega, ki sporočilo oddaja, do tistega, ki sporočilo sprejema. Komunikacija je lahko namerna (ko se zavedamo, kaj
Odstopanja v razvoju komunikacije, govora in jezika se lahko v predšolskem obdobju pojavijo v kateri koli starosti otroka. Nekatera so prehodnega značaja in otrok zaostanke
Težavnost in oblika govorno-jezikovne Motnje (v nadaljevanju GJM) se pri otrocih zelo razlikujeta glede na starost in druge sposobnosti otroka. Pri triletnem otroku ugotavljamo govorno-jezikovno
Kadar v procesu učenja jezika in razvoju govora prihaja do zaostanka, zastoja, motenj ali primanjkljajev, lahko govorimo o govornih ali jezikovnih motnjah. Otroci z govorno
