Regulativa in pedagoški pristopi (GOV)

Splošni cilj individualiziranega programa je, da učencu z GJM prilagodimo učno snov, načine in razmere izvajanja programa ter cilje glede na njegove sposobnosti, funkcioniranje, interese in napredek. Cilji pokrivajo: napredek

Prilagoditve za predšolske otroke z GJM V predšolskem obdobju je skupina otrok z GJM najbolj heterogena, saj obstajajo otroci, ki močno zaostajajo v govorno-jezikovnem razvoju in skoraj nič ne govorijo,

Globalna ocena je opis otroka, v katerega spada vse, kar nam pomaga razumeti otrokove težave in uvideti, katera so njegova močna področja, s katerimi lahko primanjkljaje kompenzira ali se na

Kako prepoznati selektivni mutizem? Osnovna značilnost SM je, da otrok v nekaterih situacijah ne more govoriti. Otrok sproščeno komunicira v domačem okolju, s starši, v šoli pa je tiho ali

Fonološki razvoj je postopen proces usvajanja glasov govora i organizacije vzorcev glasov, ki so značilni za neki jezik. Teh veščin otrok v predšolskem obdobju načeloma ne učimo, saj jih usvojijo

V srednji šoli pričakujemo, da otrok uporablja komunikacijske in jezikovne veščine za usvajanje in izkazovanje znanja ter raznovrstne vsakdanje komunikacijske potrebe. Mejnikov v tem obdobju več ni, saj velja, da

Razvoj otrokovih fonoloških veščin, predvsem fonološkega zavedanja, je eden od dejavnikov, na osnovi katerega lahko predvidimo uspešnost otroka pri učenju branja. Fonološko zavedanje je jezikovna veščina zavedanja in uporabe glasov

Od vstopa v šolo se otrokov svet vedno bolj razširja navzven, izven družinskega kroga. Otrok ustvarja nove, intenzivnejše socialne odnose s prijatelji, učitelji, svetovalnimi delavci in drugimi ljudmi. Postaja vedno

Večina otrok do vstopa v šolo usvoji vse glasove govora in ustrezne jezikovne veščine, ki jim omogočajo besedno pridobivanje in izkazovanja znanje ter učenja branja in pisanja. Zaostanek ali motnje