Izvirni delovni projekt pomoči ali na kratko IDPP izhaja iz uresničevanja Koncepta dela učne težave v osnovni šoli (2008)[1] – petstopenjskega modela pomoči. Z izdelavo
Lerner (2003, v Magajna idr., 2011) opredeli otroke in mladostnike z učnimi težavami kot heterogeno skupino, za katero so značilne različne kognitivne, socialne, čustvene in
V Konceptu dela: učne težave v osnovni šoli (2008) kljub heterogenosti skupine skušajo opredeliti nekaj podskupin, vendar s poudarkom, da jih zaradi pogostih kombinacij težav
Inkluzivna praksa spodbuja šole k razmišljanju o lastnem delovanju, o pristopih poučevanja, o uporabi pomoči ter odzivanju na vse učence (Farrell, 2005). Za vključujočo šolo
Od 4 do 10 odstotkov otrok v naših šolah ima večje težave na področju pozornosti, je hiperaktivnih in v reagiranju pogosto impulzivnih. Če se nekateri
Je dokument, ki ga šola pripravi z namenom optimizacije pomoči učencu z učnimi težavami. Namenjen je tako učencu kot tudi učitelju. Učitelj s pripravo IDPP-ja
Motnje pozornosti s hiperaktivnostjo se kažejo na različnih področjih v različnih kombinacijah in stopnjah. Težave so prisotne na motoričnem področju kot hiperaktivnost in motnje koordinacije
Otroci, ki imajo težave na področju pozornosti in s hiperaktivnim vedenjem, pri pouku potrebujejo: krajše učne enote (20–30 minut) in pogostejše odmore; krajši čas šolskega
Otroci s hiperaktivnostjo in težavami s pozornostjo v vrtcu potrebujejo dobro usposobljenega in učinkovitega vzgojitelja, ki zna veliko: učinkovito voditi skupino, upoštevati otrokove potrebe ter
Glede na kontinuum težav od blažjih do najtežjih ločimo naslednje stopnje pomoči: POMOČ UČITELJA V RAZREDU (med poukom, podaljšanim bivanjem, dopolnilni pouk): večini otrok z
