
Kaj storiti, ko otrok z odločbo noče sodelovati pri pouku?
V razredu sedi otrok z odločbo o usmerjanju. Imate pripravljen individualiziran program, prilagoditve, dodatno strokovno pomoč – a otrok ne sodeluje. Zavrača naloge, odklanja komunikacijo,

V razredu sedi otrok z odločbo o usmerjanju. Imate pripravljen individualiziran program, prilagoditve, dodatno strokovno pomoč – a otrok ne sodeluje. Zavrača naloge, odklanja komunikacijo,

Izvirni delovni projekt pomoči ali na kratko IDPP izhaja iz uresničevanja Koncepta dela učne težave v osnovni šoli (2008)[1] – petstopenjskega modela pomoči. Z izdelavo

Lerner (2003, v Magajna idr., 2011) opredeli otroke in mladostnike z učnimi težavami kot heterogeno skupino, za katero so značilne različne kognitivne, socialne, čustvene in

Vsak strokovni delavec, ki se je že srečal s hiperaktivnim otrokom v procesu vzgoje in izobraževanja, bi takšnega otroka na kratko lahko opisal kot otroka,

Za učenca z učnimi težavami ni predviden izobraževalni program, v katerega bi bil usmerjen, vendar pa to ne pomeni, da ni upravičen do ustreznih prilagoditev

Branje in pisanje je eden od načinov komuniciranja med ljudmi. Učenje branja in pisanja se prične ob vstopu v šolo, a nikakor ni omejeno le

O učnih težavah govorimo, kadar ima otrok pri učenju pomembno večje težave kot vrstniki. Učne težave se pojavijo pri zelo heterogeni skupini učencev z različnimi

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z otroki s težavami na področju pozornosti in s hiperaktivnostjo, vse bolj menijo, da gre za kompleksno problematiko, ki zajema tako

Otroci z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo predstavljajo populacijo 4–10 odstotkov otrok v naših šolah, višji pa je odstotek otrok, ki imajo težave (blažje do zmerne)

Hiperkinetična motnja (HKM) je najpogostejša razvojna motnja. Najdemo jo pri približno 3 odstotkih šoloobveznih otrok. Čeprav je o HKM v zadnjih letih vedno več govora