
Kaj storiti, ko otrok z odločbo noče sodelovati pri pouku?
V razredu sedi otrok z odločbo o usmerjanju. Imate pripravljen individualiziran program, prilagoditve, dodatno strokovno pomoč – a otrok ne sodeluje. Zavrača naloge, odklanja komunikacijo,

V razredu sedi otrok z odločbo o usmerjanju. Imate pripravljen individualiziran program, prilagoditve, dodatno strokovno pomoč – a otrok ne sodeluje. Zavrača naloge, odklanja komunikacijo,

Izvirni delovni projekt pomoči ali na kratko IDPP izhaja iz uresničevanja Koncepta dela učne težave v osnovni šoli (2008)[1] – petstopenjskega modela pomoči. Z izdelavo

Lerner (2003, v Magajna idr., 2011) opredeli otroke in mladostnike z učnimi težavami kot heterogeno skupino, za katero so značilne različne kognitivne, socialne, čustvene in

Vsak strokovni delavec, ki se je že srečal s hiperaktivnim otrokom v procesu vzgoje in izobraževanja, bi takšnega otroka na kratko lahko opisal kot otroka,

Inkluzivna praksa spodbuja šole k razmišljanju o lastnem delovanju, o pristopih poučevanja, o uporabi pomoči ter odzivanju na vse učence (Farrell, 2005). Za vključujočo šolo

Veliko potrebnih informacij o prepoznavanju in pomoči otrokom z učnimi težavami najdemo v Konceptu dela učne težave v osnovni šoli (Magajna in sodelavke, 2008), ki

Od 4 do 10 odstotkov otrok v naših šolah ima večje težave na področju pozornosti, je hiperaktivnih in v reagiranju pogosto impulzivnih. Če se nekateri

V Konceptu dela: učne težave v osnovni šoli (2008) kljub heterogenosti skupine skušajo opredeliti nekaj podskupin, vendar s poudarkom, da jih zaradi pogostih kombinacij težav

Je dokument, ki ga šola pripravi z namenom optimizacije pomoči učencu z učnimi težavami. Namenjen je tako učencu kot tudi učitelju. Učitelj s pripravo IDPP-ja

Motnje pozornosti s hiperaktivnostjo se kažejo na različnih področjih v različnih kombinacijah in stopnjah. Težave so prisotne na motoričnem področju kot hiperaktivnost in motnje koordinacije