Izvirni delovni projekt pomoči ali na kratko IDPP izhaja iz uresničevanja Koncepta dela učne težave v osnovni šoli (2008)[1] – petstopenjskega modela pomoči. Z izdelavo IDPP se dokumentira, načrtuje, izvaja,
Lerner (2003, v Magajna idr., 2011) opredeli otroke in mladostnike z učnimi težavami kot heterogeno skupino, za katero so značilne različne kognitivne, socialne, čustvene in druge značilnosti, pri učenju pa
Za učenca z učnimi težavami ni predviden izobraževalni program, v katerega bi bil usmerjen, vendar pa to ne pomeni, da ni upravičen do ustreznih prilagoditev v procesu poučevanja in učenja.
Branje in pisanje je eden od načinov komuniciranja med ljudmi. Učenje branja in pisanja se prične ob vstopu v šolo, a nikakor ni omejeno le na osnovnošolsko izobraževanje, ni le
O učnih težavah govorimo, kadar ima otrok pri učenju pomembno večje težave kot vrstniki. Učne težave se pojavijo pri zelo heterogeni skupini učencev z različnimi kognitivnimi, socialnimi, emocionalnimi in drugimi
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z otroki s težavami na področju pozornosti in s hiperaktivnostjo, vse bolj menijo, da gre za kompleksno problematiko, ki zajema tako kognitivno delovanje možganov kot delovanje
Hiperkinetična motnja (HKM) je najpogostejša razvojna motnja. Najdemo jo pri približno 3 odstotkih šoloobveznih otrok. Čeprav je o HKM v zadnjih letih vedno več govora ter se jo diagnosticira in
Veliko potrebnih informacij o prepoznavanju in pomoči otrokom z učnimi težavami najdemo v Konceptu dela učne težave v osnovni šoli (Magajna in sodelavke, 2008), ki ga je jeseni 2007 sprejel
V Konceptu dela: učne težave v osnovni šoli (2008) kljub heterogenosti skupine skušajo opredeliti nekaj podskupin, vendar s poudarkom, da jih zaradi pogostih kombinacij težav ter interakcijskih vplivov ni mogoče
Inkluzivna praksa spodbuja šole k razmišljanju o lastnem delovanju, o pristopih poučevanja, o uporabi pomoči ter odzivanju na vse učence (Farrell, 2005). Za vključujočo šolo sta značilni učna klima in
