V razredu sedi otrok z odločbo o usmerjanju. Imate pripravljen individualiziran program, prilagoditve, dodatno strokovno pomoč – a otrok ne sodeluje. Zavrača naloge, odklanja komunikacijo, včasih tudi zapusti prostor. Morda
Izvirni delovni projekt pomoči ali na kratko IDPP izhaja iz uresničevanja Koncepta dela učne težave v osnovni šoli (2008)[1] – petstopenjskega modela pomoči. Z izdelavo IDPP se dokumentira, načrtuje, izvaja,
Lerner (2003, v Magajna idr., 2011) opredeli otroke in mladostnike z učnimi težavami kot heterogeno skupino, za katero so značilne različne kognitivne, socialne, čustvene in druge značilnosti, pri učenju pa
Vsak strokovni delavec, ki se je že srečal s hiperaktivnim otrokom v procesu vzgoje in izobraževanja, bi takšnega otroka na kratko lahko opisal kot otroka, ki je neprestano v gibanju,
Za učenca z učnimi težavami ni predviden izobraževalni program, v katerega bi bil usmerjen, vendar pa to ne pomeni, da ni upravičen do ustreznih prilagoditev v procesu poučevanja in učenja.
Branje in pisanje je eden od načinov komuniciranja med ljudmi. Učenje branja in pisanja se prične ob vstopu v šolo, a nikakor ni omejeno le na osnovnošolsko izobraževanje, ni le
O učnih težavah govorimo, kadar ima otrok pri učenju pomembno večje težave kot vrstniki. Učne težave se pojavijo pri zelo heterogeni skupini učencev z različnimi kognitivnimi, socialnimi, emocionalnimi in drugimi
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z otroki s težavami na področju pozornosti in s hiperaktivnostjo, vse bolj menijo, da gre za kompleksno problematiko, ki zajema tako kognitivno delovanje možganov kot delovanje
Otroci z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo predstavljajo populacijo 4–10 odstotkov otrok v naših šolah, višji pa je odstotek otrok, ki imajo težave (blažje do zmerne) na področju pozornosti s hiperaktivnostjo
Hiperkinetična motnja (HKM) je najpogostejša razvojna motnja. Najdemo jo pri približno 3 odstotkih šoloobveznih otrok. Čeprav je o HKM v zadnjih letih vedno več govora ter se jo diagnosticira in
