Primeri dejavnosti za vse otroke in otroke, ki nakazujejo višje potenciale

V nadaljevanju navajamo nekaj idej in predlogov dejavnosti za vse otroke in otroke, ki nakazujejo višje potenciale. Vedno moramo imeti pred seboj, da moramo omogočati priložnosti, torej spodbudna okolja za vse otroke v oddelku. Slednjega ne zapoveduje le nacionalni dokument Kurikulum za vrtce (1999, posebej izpostavljeno v načelih), temveč je to naša etična in profesionalna dolžnost. Razumljivo pa je, da so interesi in potrebe pri otrocih raznolike, zaradi česar je tako dragoceno, da otroke opazujemo in se odzivamo na njihove vzgibe, kar pa od nas zahteva, budnost, potrpežljivost, prizadevnosti tudi iznajdljivosti in predvsem ljubezen.

Dejavnosti smo zaradi lažje preglednosti razvrstili po področjih, čeprav moramo imeti ves čas pred seboj to, da se področja dejavnosti prepletajo in povezujejo med seboj. V ospredju je celosten razvoj otroka kot temeljni, saj kadar otrok napreduje na enem področju razvoja, vzporedno po naravni poti razvija še drugo(-a) področje(-a). Pri otrocih z višjimi potenciali se pogosto pokaže, da so spretni na več področjih in zmorejo prehajati med in povezovati področja bolje kot vrstniki. Zato, bolj ko je kompleksen izziv, bolj bo otrok užival v reševanju problemske situacije in zadovoljevanju potrebe po ustvarjanju ter bo hkrati napredoval, saj bo miselno vpet.

Dejavnosti s področja likovne umetnosti, ki spodbujajo in so v podporo ustvarjalnosti in izražanju umetniških potencialov

• Risanje in/ali slikanje sta dejavnosti, po katerih otrok pogosto poseže. Dejali bi lahko, da sta risanje ali slikanje osnovni dejavnosti v vrtcu, po kateri lahko otrok poseže samoiniciativno kadarkoli in preko katere se lahko svobodno izraža na preprost način, brez da ob sebi potrebuje odraslega. Po risanju (o risanju govorimo, kadar se uporablja ena barva npr. risanje z risarskim svinčnikom, ogljem, flomastrom ali barvico ene barve na risarski površini) ali slikanju (o slikanju govorimo, kadar se uporablja več barv npr. slikanje z barvicami več barv, vodenimi barvami, voščenkami na slikarski površini…), velikokrat pa otrok spontano kombinira tehnike. Strokovnjaki pravijo, da, ko otrok riše, komunicira s samim seboj. Nekateri otroci npr. začutijo potrebo po tem, da rišejo takoj po prihodu v vrtec. Pomembno je, da ima otrok vedno na voljo likovni kotiček z ustreznim naborom, da lahko poseže po priljubljenih likovnih sredstvih. Ponudba v kotičku naj zajema čim več raznolikih likovnih materialov in orodij (od risarskih in slikarskih), ki ga spodbujajo in nagovarjajo ter predvsem omogočajo, da se otrok lahko vsakodnevno in kadarkoli preko raznolikih tehnik spontano izraža in ustvarja kadarkoli, na svoj način. Prav tako pa je pomembno, da mu prikažemo raznolike tehnike, v katerih se lahko preizkuša, jih raziskuje in usvaja ter razvija išče sebi lasten način izražanja.
• Spontana risanja otroka je dobro spremljati tudi zaradi tega, ker se otrok spontano izrazi na različne teme in ker neobremenjeno in neodvisno od naših sugestij prosto izraža svoje ideje. V kolikor otrok že samoiniciativno ne deli tega, kar je naslikal oz. narisal, ga lahko povabimo, da nam, ko konča, podrobneje pojasni svojo zamisel.
• Slikanje z vodenimi barvami daje otrokom še posebej priložnosti za mešanje barv in odkrivanje raznolikih odtenkov z mešanjem, preizkušanjem in raziskovanjem kombinacij. Tovrstne dejavnosti otroka posebej nagovarjajo, ker si lahko ustvarijo lastne odtenke barve.
• Likovna umetnost na naravnih materialih in z naravnimi materiali je bolj ali manj ustaljena praksa v vrtcih. Posebej ljuba so ustvarjanja na kamne in kamenčke, les, liste dreves ipd. Poleg možnosti zanimivega likovnega ustvarjanja navedeno spodbuja stik otroka z naravo. Pomembno pri tem je, da dajemo otroku možnost različnih kombinacij, čas in možnost, da kombinira materiale in jih tudi sam zbira. Zanimivo je tudi barvanje z naravnimi barvili (sok sadja, rdeče pese, čebule, kurkume …), cvetovi ali čaji za barvanje papirja ali tkanin. Posebno doživetje je tudi tiskanje z listi in cvetovi, ko otrok npr. položi liste ali cvetove na papir in jih nato potolče z leseno paličico, da ustvarijo odtise naravnih barvil.
• Ustvarjanje ilustracij. Pri otroku predhodno preverimo, če ve, kaj je ilustracija, in po potrebi slednje pojasnimo ter skupaj z njimi iščemo ilustracije v knjigah (umetnostnih in neumetnostnih besedilih) in drugje.
• Ilustriranje lastne zgodbe ima za otroke dodano vrednost. Otroci nadvse radi ustvarjajo ilustracije za pravljice ali zgodbe, ki jih sami napišejo ali jim jih preberemo. Kombinacija besedila in ilustracije, omogoča povezovanje vizualne umetnosti in pripovedovanja, kar otroku daje priložnost razvijanja in izražanja v dveh izraznih jezikih. Možno bi bilo, da bo otrok potreboval pri nastajanju lastne ilustrirane zgodbe podporo. Včasih namreč najprej nastane zgodba, torej besedilo, spet drugič pa je otroku ljubše in lažje, da najprej nastanejo ilustracije. Dragoceno je, da otrok ve, da lahko zgodbo in ilustracije kadarkoli spreminja, dodaja in nadgrajuje. Pomembno tudi je, da ga aktivno vključujemo v razmišljanje in ne dajemo odgovora/odgovorov mi. Otroci imajo tako in tako najpogosteje izvirne ideje, drugačne kot morda odrasli.
• Zgodba v stripu je otrokom običajno bolj nova. Najbolje je, da strip otroku, ki kaže zanimanje za nadstandard, pokažemo, preberemo in mu damo priložnosti za rokovanja z njim. Strip je za otroka nadvse dobrodošla oblika umetniškega ustvarjanja, ker daje hiter rezultat, saj lahko ustvarijo svoje lastne stripe z uporabo preprostih likov in dialogov.
• Na splošno je nadvse zaželeno eksperimentiranje z različnimi tehnikami npr.: škropljenje in kapljanje barve, ki je priporočljiva za ustvarjanje abstraktnih vzorcev (otrok uporablja tehniko škropljenja ali kapljanja barve na papir). Odtiskovanje je pri otrocih prav tako priljubljeno, deloma zato, ker je učinek takojšen in odtis pušča sled, ki jo sami ustvarijo, kar je otrokom posebej zanimivo in radi ponavljajo. Na razpolago imamo različne predmete, kot so listi, gobice, roke, prsti ali sadje, za odtiskovanje in ustvarjanje zanimivih tekstur in vzorcev. Prav tako imamo na voljo različne podlage, od listov papirja do blaga ipd.
• Izkušnja z umetnikom slikarjem daje priložnost, da se otrok seznani in spozna z umetniškimi stili in umetnikom osebno. Za dobro se izkazuje sodelovanje z njim. So vrtci, ki tovrstno prakso redno vključujejo v svoje letne delovne načrte in sodelujejo z likovnikom, ki z otroki ustvarja v vrtcu ali v svojem ateljeju, daje zglede ter predvsem navdihuje in navdušuje. Nemalokrat lahko otroci skupaj z njim razstavljajo svoja dela. Tudi sicer so srečanja z umetniki za otroke dobrodošla.
• Eksperimentiranje z neobičajnimi orodji npr.: risanje s prsti s prstnimi barvami, kar omogoča neposreden stik z umetniškim medijem in raziskovanje tekstur. Raba alternativnih orodij, ko imajo otroci možnosti ustvarjati z neobičajnih orodji, kot so zobne ščetke, vilice, niti, perje ali balončki, namočeni v barvo.
• Reprodukcija umetniškega dela, npr. motiva znane slike. Izkazuje se, da se za tovrstne reprodukcije kot dobre izkazujejo kopije likovnih del. Otrokom pred ustvarjanjem reprodukcije predstavimo znanega umetnika in njihov stil (npr. Picassa, Leonarda da Vincija, Gustava Klimta, Salvadorja Dalija, Van Gogha, Moneta …) ter spodbujanje otrok, da ustvarijo svoja dela v podobnem slogu.
• Izbor teme za neko obdobje (npr. teden dni), ko mi izberemo in seznanimo otroke z določeno umetniško tehniko (veliko tehnik ponuja dr. Tomaž Župančič v priročniku: Načrtovanje dejavnosti v vrtcu, zanimiv je npr. pointilizem, kubizem, impresionizem). Tehnike naj bodo čim bolj zanimive in naj nagovarjajo k eksperimentiranju z nekim pristopom.
• Skupno umetniško delo, ki nastane največkrat skupaj z vrstniki postopoma. Gre za skupinsko obliko dela. Po tovrstnih umetniških dejavnostih je lahko rezultat npr. večja skupinska slika, ko skupina otrok skupaj ustvarja npr. sliko, fresko in vsak prispeva svoj del. Tak primer je tudi skupinska mandala, ki jo skupina otrok ustvari npr. iz različnih naravnih materialov (kamenčkov, listov, cvetov) ali barvnih papirjev, kjer vsak doda svoj del ali preprosto vsaj pobarva svoj kot mandale, ki kasneje krasi igralnico. Dodana vrednost je skupno ustvarjanje in krepitev skupinske identitete.
• Izdelava kolažev je ena izmed likovnih tehnik, ki ponuja možnost, da otrok oblikuje in se ustvarjalno likovno izraža na mnogotere načine in kombinira različne materiale in teksture od papirja, kosov lepenke, do blaga, gumbov in ostalega, kar ga navdihuje. Pomembno je, da otroku omogočamo, da razvija svoj stil, po potrebi se vključimo, predvsem pa omogočamo, da otrok razvija svoj estetski slog. V ta namen poskrbimo, da ima otrok na voljo ves čas procesa v temu namenjenem kotičku na voljo škarje, lepilo, zaboj s kosi raznolikega materiala od papirja, barvne lepenke, kose »filca«, blaga, gumbov, kartonov, odpadne embalaže do tulcev do kartonastih škatlic, tudi šivanka in sukanec naj ne manjkata ipd. Otroci lahko izrezujejo in ustvarjajo kolaže tudi iz izrezkov iz revij, barvnega papirja ali tkanine in jih lepijo na podlago, da ustvarijo unikatne slike ali vzorce.
• Oblikovanje (modeliranje) ima pozitivni učinek tudi z vidika počutja otroka in vpliva blagodejno na izražanje frustracij, saj gnetenje sprošča in umirja. Večina otrok nadvse rada gnete in oblikuje že samo po sebi. Doprinese tudi na področju razvijanja drobnih gibov (prstne oz. fine motorike). Otroci nadvse radi oblikujejo skulpture iz gnetljivih materialov (glina, slano testo, plastelin, moker pesek, papirnate mase, fimo masa, das masa ipd.). Zato je dobro imeti v ta namen na razpolago preko celega dne gnetljive materiale. Tridimenzionalno je za otroka tudi sicer dobrodošlo zaradi lažje predstavljivosti. Lahko se uporabijo tudi reciklirani materiali in embalaže (različnih velikosti, predvsem velike kartonaste škatle so dobrodošle, na katere večkrat pozabljamo) za ustvarjanje tridimenzionalnih objektov, maket in podobno.

Otroku lahko ponudimo oboje, torej da ima prosto pot in oblikuje na svoje načine ter da ga tudi podpremo pri oblikovanju in mu pomagamo pri nadgradnji. Obstajajo izobraževanja v smeri npr. oblikovanj z glino. V kolikor posedujemo ta znanja, ima smisel, da otroka uvedemo v ustrezne načine oblikovanja in mu pomagamo, da ustvarja na višji ravni (usmeritev glede oblikovanja npr. je, da se oblikuje na način, da se vleče iz kepe mase navzven in se ne dodaja oz. pritrjuje delov na osnovno telo/maso).

• Seznanjanje z digitalno umetnostjo, ko otrok fotografira zanimive prizore ali predmete, nato pa iz teh fotografij sestavi digitalno zgodbo ali kolaž.
• Rokovanje s fotoaparatom je za otroka izziv že sam po sebi. Ko otroka vpeljemo v rokovanje z njim  in mu zaupamo, da fotografira, kar ga nagovarja, se pogosto izkaže, da imajo posamezniki poseben smisel in čut za motive, ki jih fotografirajo. Ujeti trenutek v fotografijo ima že na splošno svoj čar, če slednje lahko naredi otrok, je to zanj posebna motivacija in priložnost za ustvarjanje avtentičnih izdelkov.
• Risanje z digitalnimi orodji, ko otroka seznanimo s primernimi programi za risanje, kjer otroci raziskujejo in ustvarjajo umetnost s temi orodji.

Pomembno je, da dejavnosti spodbujajo otrokove potenciale preko likovne ustvarjalnosti tudi v smeri raziskovanja različnih umetniških pristopov in tehnik. Zato skušajmo otroku čim več omogočati svobodo izražanja in eksperimentiranja  ter ga spodbujati, da preizkuša nove ideje in tehnike v varnem, spodbudnem in podpornem okolju.

Dejavnosti s področja glasbe

Glasba je zagotovo področje kurikuluma, ki je otrokom zelo dano, da se preko nje izražajo ter tudi razvijajo potenciale, če le dobijo dovolj spodbud in priložnosti za to. Vendar se opaža, da je teh spodbud, pobud in priložnosti v vrtcih nekoliko premalo. Razlogov je lahko več. Nekatere vzgojiteljice dvomijo v svoje glasbene kompetence, zato se ne lotevajo dejavnosti v toliki meri, kot bi se lahko. Eden izmed razlogov je morebiti tudi to, da glasba sama, še posebej če je bolj živahna, otroke spodbudi k plesnem izražanju, ki lahko hitro preraste v nemir in sproščanje na preveč razposajen način, če ni vodeno.

Toda prav področje dejavnosti glasbe v izvedbenem kurikulu je tisto področje, ki razkriva mnoge talente in višje potenciale, če damo otrokom dovolj in prave priložnosti, da jih lahko prepoznavamo.

V nadaljevanju ponujamo nekaj splošnih usmeritev in predlogov dejavnosti, kako lahko pristopimo do vseh otrok v skupini in otrok, pri katerih smo morebiti prepoznali, da izkazujejo višji potencial.

• Pri poslušanju glasbe v vrtcu moramo stremeti k raznovrstnosti ponujene glasbe različnih žanrov in zvrsti. Strokovna avtonomija vzgojiteljice ima zato pomembno vlogo pri naboru glasbe, ki jo ponudi, pri izboru le-te, izogniti se je treba nekakovostni glasbi.
• Glasba bi morala biti v vrtcu prisotna vsakodnevno na načine, da jo otroci poslušajo in tudi izvajajo oz. producirajo (rokujejo z glasbili, prepevajo, pripevajo ipd.). Mnoge vzgojiteljice glasbo vključujejo v rituale, v času prehodov med dejavnosti, v krogu in/ali kot sprostitev. Glasba otroke vedno nagovori in spodbudi, kakršnakoli ta je. Nekaterih se dotakne bolj in se spontano odzivajo nanjo ali s petjem (pripevanjem) ali poslušanje spremlja gibalno-plesno odzivanje. Kadar želimo posebno pozornost nameniti poslušanju in prepoznavanju npr. različnih glasbenih zvrsti ter elementov, lahko otroke povabimo k poslušanju in analizi glasbe. V ta namen pripravimo prostor posebej, otroci začutijo, da gre za poseben dogodek. Preprost način, da to izpeljemo je, da npr. predvajamo različne zvrsti glasbe (klasična, ljudska, otroška ipd.) in z otroki vodimo pogovor tako, da jih vprašamo npr. kako se ob glasbi počutijo, katera glasbila prepoznajo ob poslušanju ali glasba pripoveduje zgodbo ipd.
• Če želimo prepoznavati otrokove potenciale gibalno-plesnega izražanja ob glasbi, jo moramo ponujati večkrat in za daljši čas v dnevu, kot traja ritual. V času predvajanja izbrane glasbe pa je treba otroke opazovati in spremljati njihovo izraznost, iniciativo in ustvarjalnost. So namreč otroci, ki se po naravni poti izražajo nadvse ustvarjalno in čutijo potrebo po gibalno-plesnem ustvarjanju že samo po sebi. Tak posameznik tudi čuti potrebo po tem, da čim več pleše (tudi brez glasbe) in vede ali nevede oblikuje koreografije sam ali z vrstniki.
• V primeru prepoznavanja gibalno-plesnih potencialov pri otrocih je pomembno, da vzgojiteljica omogoči prostor, kakovostno glasbo in čas, da se tovrstni potenciali lahko izrazijo. Glasba namreč otroka nadvse spodbudi k izražanju, spontanem odzivanju in v njih prebudi potrebo po ustvarjanju, za kar pa potrebuje naštete pogoje. Glasbene dejavnosti je treba načrtno uvajati in ne le vključevati kot mašilo ali ob prehodih med dejavnostmi oziroma ritualih. Po raziskavah (Borota, 2022) vzgojiteljice tovrstnih dejavnosti ne vključujejo veliko v načrtovanje. Po drugi strani pa dobre prakse kažejo, da se za izvajanje glasbenih dejavnosti lahko uporabi tudi garderoba ali hodnik, kamor se umakne skupina otrok, ki jih ples ob glasbi navdihuje bolj, kot katera od drugih ponujenih dejavnosti v istem času. Ni potrebno, da je vedno vključena celotna skupina otrok. Delo v skupinah je oblika dela, ki prihaja vse bolj v ospredje in dokazuje večjo kakovost izvedbenega kurikula, saj je otrok bolj v ospredju in predvsem viden. Če organiziramo čas spontanih iger tako, da se otroci lahko delijo in izbirajo, kje bodo, bomo naredili za otroke največ. Možnost izbire med dejavnostmi mora biti otrokom omogočena, tako kot možnost prehajanja med njimi. Glede na to, da sta v oddelku dve vzgojiteljici, je tudi varnost s tem zagotovljena, saj je ena vzgojiteljica lahko v bližini skupine, ki je v hodniku. Otroci nadvse radi ustvarjajo koreografije v »zasebni sferi«, torej da jim damo prostor in jim zaupamo in da smo hkrati »tam«, ko nas potrebujejo. Morebiti bodo potrebovali tudi pomoč pri pripravi prostora ali pri predvajanju glasbe preko medija, tudi za pripravo npr. predvajalnika za zgoščenke (v kolikor nimamo druge naprave za predvajanje glasbe). Dobrodošlo tudi je, da imajo otroci na voljo rekvizite (rute, trakove, balone ipd.), da lahko popestrijo svoje plesne koreografije.

Čeprav je v ospredju ustvarjanja proces, imajo otroci radi, da se lahko predstavijo in ples prikažejo občinstvu (npr. vrstnikom v igralnici), zato je prav, da jim to omogočimo. Sem sodijo tudi:

• Mini koncerti, ki so jih z malo pomoči otroci že vešči sami po svoje organizirati, so prav tako priložnost, da prepoznavamo otrokove potenciale na več področjih. Manjši nastopi v krogu vrstnikov (npr. svojih in iz sosednje igralnice), kjer otroci pokažejo drug drugemu, kar so pripravili in se naučili, bodisi petje, igranje na instrumente ali ples ob glasbi, nam dajejo odraslim enkratne priložnosti za spremljanje in prepoznavanje potencialov otrok že v fazi organizacije ter seveda izvedbe, kjer prevzamejo otroci vlogo nastopajočih.
• Glasbene igre so dejavnosti, kjer otroci uporabljajo glasbo za pripovedovanje zgodb ali igro vlog in pri katerih ne spodbujamo le otrokovih glasbenih potencialov, temveč razvijajo tudi kognitivne, gibalne in socialne spretnosti. Sem sodi tudi oponašanje živali ali petje na različnih višinah. Med to obliko dela uvrščamo tudi slušno zaznavanje, kot je npr. igra, kjer otroci le slišijo zven glasbila in ga skušajo prepoznati in ga poimenovati, ali »glasbeni stoli«, ki so v tem poglavju že omenjeni. 
• Petje in igranje na glasbila/instrumente ter seznanjanje z osnovnimi glasbenimi koncepti in spoznavanje teh mora potekati ob kompetentnem odraslem in predvsem služiti veselju ob preizkušanju in rabi glasbil. Odrasli je lahko dober zgled z vključevanjem, kadar npr. spremlja peto pesem ali se na drug način vključuje in povezuje dejavnosti z glasbenimi vložki na instrument, ki ga igra.

Priljubljeni in sila priročni v vrtcu so orffovi instrumenti/glasbila, ki jih imajo tudi sicer zelo radi otroci ter tudi vzgojiteljice. Preko igranja nanje otrok razvija ritem, razumevanje ritma ter zvoka različnih instrumentov in prav tako tudi motoriko. Pomembno je, da jih imajo otroci ves čas na dosegu in omogočamo igranje na ta preprosta glasbila ter med drugim raziskovanje ritma in melodije glasbil kot so tamburin, triangel, ropotuljice, ksilofon, kastanjete, bobenček, zvončki in druga orffova glasbila.

Priporoča se glasbeni kotiček, ki je nekoliko zase v prostoru, da lahko otrok svoje glasbene stvaritve sliši.

• Ustvarjanje zvokov na lastna glasbila – tudi telo je lahko glasbilo. S ploskanjem, tleskanjem s prsti in jezičkom, drgnjenjem dlani, trepljanjem po nogah ipd. ter vzporednim dodajanjem ritma lahko proizvajamo izvrstne zvoke. Prav je, da tudi slednje pri otroku ozaveščamo. Slednje lahko tudi reproduciramo. Otrokom lahko predstavimo tudi npr. a capella petje (petje brez spremljave glasbil), zvrst rap glasbe, ki je kot oblika rimane lirike nasploh zanimiva otrokom ter ima pogosto ritmično glasbeno ozadje, producirano z zvoki telesa.

• Izdelovanje glasbil iz embalaže in drugih materialov bi lahko umestili ali združili z likovnim področjem. Želimo izpostaviti materiale in predmete, s katerimi otrok lahko proizvaja glasbo npr. drgnjenje papirja ob papir, kombinacija glavnika in papirja, skozi katerega pihamo, preizkušanje zvena kovine ipd. Raziskovanje zvokov in ustvarjanje glasbe z preizkušanjem različnih predmetov in materialov, kot so lesene palčke, kozarci z vodo, kamenčki in kamni, raznoliki stekleni kozarci (prazni, napol polni, polni …), steklenicami in drugim predstavlja otrokom ne le zanimiv, temveč predvsem dostopen pristop do glasbe.  Otroke zelo navduši, če npr. petje znane pesmice spremljamo na način, da tolčemo kamen ob kamen. To je lahko šele začetek, saj imajo otroci še boljše ideje.

• Glasbeni eksperimenti otroka še posebej spodbudijo k ustvarjanju zvokov z različnimi predmeti, tudi z lonci, kuhalnicami in drugi gospodinjskimi pripomočki, k čemur radi dodajo petje. Otrokom je treba čim večkrat omogočati, da prihaja otrok v stik z akustičnimi materiali tako v naravnem okolju kot glasbenem. Pri raziskovanju zvokov je pomembno tudi, da otroke dejavno vključimo in da sodelujejo že pri zbiranju predlogov, zamisli oz. idej. Pri tem lahko že ugotavljamo, kako domiselni so, in posledično odkrivamo potenciale.

• Pomembno je tudi, da otrok ve, da lahko predlaga in nenehno ustvarja, prepeva in ustvarja glasbo tako ali drugače tudi na netradicionalen način ter da lahko spremlja svoje petje ali petje drugega ter da mu dopustimo zgolj ustvarjati in uživati ob produciranju zvokov in ritmov, brez pričakovanja rezultatov. Preko improvizacije in svobodnega ustvarjanja glasbe z razpoložljivimi glasbili ali le z glasom se pogosto izkaže največ izvirnosti, saj poteka avtentično na otrokov lasten način. Zato je dobro biti ves čas pozoren in opazovati, tudi v času proste igre, ko se takšnih momentov odvije največ.

• Petje in prepevanje daje otroku med drugim priložnost za uživanje ob zvočni barvitosti lastnega glasu in barvitosti glasov drugih. Otrok največkrat uživa v petju samem in se ne obremenjuje z okoljem. Otroci si nadvse radi izmišljujejo melodije in besedila pesmi kar tako. Pogosto pri tem posnemajo nas odrasle, medije ali druge zvoke iz okolja.

• Nemalokrat otrok pokaže svoje pevske potenciale šele, kadar poje v skupini z drugimi otroki (sem sodi tudi zborovsko petje ali pevske urice ipd.), saj se čuti manj izpostavljenega ali je preprosto na drug način spodbujen in motiviran. Za otroka je petje največkrat čustvena izkušnja, ker glasbo in tudi petje čustveno doživlja. Hkrati se pevsko izraža, uči melodije, ritma in besedila ter tudi razvija elementarni glasbeni posluh.  Prav tako pa otrok preko skupinskega muziciranja razvija kulturo odnosov. Pomembno je, da poleg omogočanja, da otrok čim več poje, spoznava slovenske ljudske in umetne pesmi ter pesmi drugih kultur in narodov, ki jim imajo otroci še posebej radi, saj so ritmi in besedila največkrat »drugačna«. Pesmi drugih kultur in narodov lahko dobro izkoristimo za krepitev skupinske in individualne identitete še posebej, če imamo v skupini otroka iz priseljenske družine. Skupaj s skupino čim več prepevajte enostavne pesmi, ki jih otrok že pozna, toda postopoma jih uvajajte v nove pesmi.

Dragoceno je, da tovrstna ustvarjanja dokumentiramo skupaj z njim, saj to otroka še bolj spodbudi, mi pa imamo dokaze o otrokovem izražanju, preko katerega lahko spremljamo napredek. Nekateri otroci so pri tem izjemno ustvarjalni in nakazujejo višje potenciale. Nadvse pomembno je, da otroke podpiramo pri petju ter da otrokom krepimo samopodobo in dajemo priložnosti za petje ob različni priložnostih in okoljih.

Za glasbeno nadarjene otroke v vrtcu je posebej pomembno, da dejavnosti spodbujajo njihovo ustvarjalnost, da razvijajo glasbene spretnosti tik nad območjem njihovega bližnjega razvoja ter hkrati ohranjajo njihovo zanimanje in višji potencial na kreativen in zabaven način, ob katerem otrok čuti veselje do glasbe in petja, brez občutka, da nekaj mora.

Posebne spodbude in priložnosti, da se izrazijo otrokovi potenciali, so glasbene igre, katerih cilj je spodbujanje ritmičnega gibanja, zmožnosti poslušanja in sodelovanja v skupini.

Kot dobro se obnese organizacija glasbenih iger, kot so ples ob glasbi, zvočni kvizi (prepoznavanje in poimenovanje zvokov ali npr. »glasbeni stoli«, kjer otrok ob poslušanju glasbe hodi ali pleše, ko pa glasba preneha, mora hitro sesti.

Pri vseh glasbenih dejavnostih, pa naj bodo igre, petje ali kaj drugega, velja, da otrokom, ki kažejo potenciale, damo možnosti, da kakšno od teh iger poustvari, spremeni, določi druga pravila ali si omisli povsem novo igro. Otroci z višjimi potenciali niso le zmožnosti vse našteto izvesti, slednje tudi potrebujejo, da lahko ohranjajo in razvijajo svoj potencial.

V nadaljevanju navajamo nekaj primerov dejavnosti na višjem zahtevnostnem nivoju, da lahko otrok poglablja ali razvija svoj višji potencial na področju glasbene umetnosti.

• Za razvijanje ritma so na razpolago otrokom nadvse priljubljene ritmične igre, s katerimi otroci razvijajo ritem, medtem ko npr. ploskajo, tapkajo ali tolčejo ritme, ki jih demonstrirate vi ali otroci sami. Zelo zaželeno je, da v namen razvijanja ritma vključimo tudi ritmično gibanje ob glasbi, kjer otroci skačejo, plešejo ali hodijo v ritmu, ki se spreminja glede na glasbo. Vedno dajmo otroku možnost, da pokaže na isto temo, še idejo za svojo dejavnost. Aktivna vloga otroka oz. vključenost v proces je za otroke z višjimi potenciali nadvse pomembna, da se miselno aktivira in predvsem izrazi (v zanj varnem okolju), saj to potrebuje.

• Posebej otroci zaživijo, če imajo priložnost ustvarjati glasbeno zgodbo, katere cilj je predvsem razvijanje ustvarjalnosti in izražanja skozi glasbo ter slednje preplesti z drugimi področji. To najlažje naredimo, če otroke nagovorimo, da si izmislijo zgodbo, ki jo nato glasbeno upodobijo z glasbili, v kombinaciji s petjem in/ali gibanjem. Druga možnost za glasbeno zgodbo je, da otrokom predvajamo kratke skladbe in po poslušanju otroci izrazijo doživljanje le-te. Pri tem načinu je otrokom potrebno dati čim bolj prosto pot, da se izrazijo na njim lasten način v raznolikih izraznih jezikih. Vedno imajo najprej besedo otroci, šele kasneje po potrebi vodimo, jim postavimo podporno vprašanje v smislu: kaj so začutili ob poslušanju skladbe ali kaj so si predstavljali ob poslušanju, na kaj jih glasba spominja ipd.

Obiski glasbenih prireditev, dogodkov ali koncertov je vsekakor dodana vrednost, da zanimanje za glasbo še bolj spodbudimo in podkrepimo. V širjenje pogleda lahko povabimo glasbenika tudi v vrtec, da predstavi svoje glasbilo ali kaj zapoje in otrokom omogoči, da ga preizkusijo.

Če želimo še dodatno navdušiti, lahko dodamo lahko npr. glasbene delavnice z vabljenimi gosti.

Glasba nam ponuja tudi možnost ustvarjanja zvočnih efektov za npr. dogodke, zgodbe, predstave ipd.

Zvočni efekti dajejo otroku možnosti, da razvija domišljijo skozi zvočno izražanje.

V ta namen lahko v izziv pripravimo npr. kratko zgodbo in otrokom damo nalogo, da s pomočjo različnih predmetov ustvarijo zvočne efekte, ki zgodbo spremljajo (npr. ploskanje za dež, žvenketanje ključa za veter ipd.).

Takšne in podobne dejavnosti bodo otroku, ki izraža višje potenciale v glasbi, pomagale te razvijati in hkrati uživati v glasbi skozi igro in interakcijo z vrstniki.

Dejavnosti v podporo krepitvi in razvijanju potencialov na področju govorno-jezikovnih zmožnosti ter razvijanju bralne pismenosti pri otroku

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti (2020) navaja, da je bralna pismenost stalno razvijajoča se zmožnost posameznika za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij.

Ta zmožnost vključuje:

• razvite bralne veščine,
• (kritično) razumevanje prebranega in
• bralno kulturo (pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje).

Za otroka je nadvse pomembno, da ima priložnosti slišati in kasneje samostojno brati raznovrstna gradiva, da razume, kar prebere, da v kasnejši dobi uporablja različne strategije branja in da razvija in ima pozitivna stališča do branja ter dojema branje kot vrednoto in ostaja motiviran za branje.