Regres za letni dopust 2026 – javni sektor: V Uradnem listu RS, št. 6/2026 je bil objavljen sklep o višini minimalne plače za leto 2026, ki jo je minister za delo Luka Mesec določil pri 1.481,88 evra bruto. Neto znesek bo za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašal 1.000 evrov.
Minimalna plača bo tako letos 16 odstotkov višja kot lani. Kot so izpostavili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bo strošek delodajalca ob takšnem dvigu sicer manjši (znašal bo 11,2 odstotka, in sicer se bo povečal s 1.558 evrov na 1.735 evrov. Prispevki se namreč ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače).
Z dvigom minimalne plače se povečuje tudi letni regres; ta mora biti izplačan najmanj v znesku minimalne plače. Višji pa bo tudi zimski regres oziroma božičnica, ki mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače.
Pomembno se je spomniti, da so reprezentativni sindikati javnega sektorja za javne uslužbence leta 2024 z vladno stranjo uskladili vsebino in podpisali Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Ta v 7. členu določa višino izplačila regresa za letni dopust v letih 2025 in 2026. Medtem ko je moral biti lani javnim uslužbencem izplačan regres v višini, ki za pet (5) odstotkov presega višino aktualne minimalne plače, je za letos določeno, da se »Regres za letni dopust za leto 2026 javnim uslužbencem izplača v višini, ki za 10 odstotkov presega višino minimalne plače za leto 2026. Regres za letni dopust se izplača najpozneje ob izplačilu plače za april 2026.«
Konkretno to pomeni, da bodo javni uslužbenci letos prejeli 1.630,07 evrov regresa za letni dopust. Znesek zimskega regresa znaša 740,94 (znesek polovice minimalne plače za leto 2026).
Sindikati zvišanje pozdravljajo, a nekateri obenem pozivajo k pogostejšemu izračunavanju minimalnih življenjskih stroškov. Po veljavni zakonsko določeni formuli mora namreč minimalna plača znašati od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, ki se jih izračuna na najmanj vsakih šest let. Ob tem se vsako leto uskladi z inflacijo, lahko pa se upošteva še gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast.
Tokratno zvišanje minimalne plače temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov. Ti so se lani glede na leto 2022, ko so bili ocenjeni zadnjič, zvišali za 124 evrov na 791 evrov. Po mnenju nekaterih sindikatov in drugih nevladnih organizacij bi jih morali zaradi visoke inflacije izračunavati vsako leto, saj podatki sicer ne odražajo dejanskega stanja.
Dvig minimalne plače bo imel posledice tudi v javnem sektorju. V plačnem sistemu, ki se je začel uveljavljati pred letom dni, namreč velja, da nihče ne sme imeti osnovne plače, nižje od minimalne.
Prvi plačni razred, ki presega na novo določen znesek minimalne plače v višini 1.482 evrov bruto, je sedmi plačni razred z osnovno plačo, določeno v višini 1.497,22 evra bruto. Vse javne uslužbence, ki bi bili sicer uvrščeni v prvih šest plačnih razredov, bodo tako morali uvrstiti v sedmi plačni razred. Sindikati so že napovedali, da zaradi ponovnega večanja uravnilovke v spodnjem delu plačne lestvice in rušenja razmerij sindikati pričakujejo nova pogajanja.
Vir: SVIZ.si